Simetrija

Jure Vuga

I

 

Kot bi bil zaprt v kocki
z zrcalnimi stranicami:
takšno je moje življenje.

Neskončna podvojitev
odzvanja skozi čas.

Iz preživelih oblik
se preslikavajo spomini.

 

 

II

 

Mesene oči so otrok dvojne narave.
Z njimi ne morem videti krivice dvojnosti,
ki razdvaja svetlobo od teme.

Boš zdržal, ko izpuhtijo stene,
razprt med ognji temnega neba?

Neskončno lažje je mnoštvo
privesti k dvojici,
kot dvojico privesti nazaj k Enemu.

 

 

III

 

Kralj in kraljica
morata razpreti zlati pas
svoje oblike,
da bi drug drugemu vstopila
v sveto pregrado srca.

 

 

IV

 

Kliče me knjiga narave,
v naročju se mi odpira, da jo listam.

Roti me vesolje:
ti poznaš vrtinec, iz njega si rojen.
Lahko ga izsanjaš v sebi.
Vidiš ga živo v oblakih,
v oddaljenem žarenju galaksij.

Umiri svoj hlastajoči duh.
K sebi privedi čuteče ude,
da se utekočinijo, uporu snovi navkljub.

Pomagaj mi najti pot domov:

neskončno prežarjenost vsega.

O avtorju. Jure Vuga je rojen 12.11.1983 v Kopru. Pesmi je začel pisati v gimnazijskem obdobju. Leta 2009 je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz zgodovine umetnosti in sociologije kulture. Istega leta je pri Beletrini izšel njegov pesniški prvenec Pod kamni plešem. Za diplomsko nalogo Interpretacija Botticellijeve Pomladi v misterijskem kontekstu je prejel študentsko univerzitetno Prešernovo nagrado. V letih 2006/07 in 2010 … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Mesta

    Dušan Marolt

    kjerkoli obsediš te zaznamujejo le letnice lesenega trenutka

  • v Tanzaniji ne vidiš losov

    Tom Veber

    v Tanzaniji ne vidiš losov / Rusije ne moreš prečkati brez ozeblin

  • Ich bin das Fernweh

    Sandra Erpe

    ker včasih ni pomembno, koliko je ura, ampak le, da jo bo nekdo zalil

Izdelava: Pika vejica