pribe

Kristina Kočan

tam daleč leži morje
širno zrcalno pribežališče
tam daleč od nasipa
na katerem stojimo
jambori v iskanju
peres vleče veter
na komaj vidne otoke
ob katerem šepetamo
pesmi v neznanih jezikih
drug drugemu na uho
nad katerim se lovijo
obalne ptice mraza
mokrišč nizkih trav
odvisne od mesečinskih
noči polnih žuželčjih
rovov zveste stalnima
sopotnikoma vetru in smrti
v mističnem kriku
domotožje pritiska globlje
zdaj v meglo zdaj v trave
zdaj v valove zdaj
v mirno morje
leži tukaj blizu
za bežen pogled
na sijočezeleno
s telesom z grlom
s črnim očesom
kot s kompasom
proti toploti

O avtorju. Kristina Kočan, 1981. Pesnica in prevajalka. Leta 2016 je doktorirala iz sodobne ameriške poezije na Filozofski fakulteti v Mariboru. Izdala je tri pesniške zbirke: Šivje (Maribor: Litera, 2018), Kolesa in murve (Ptuj: Zavod Itadakimasu, 2014) in Šara (Maribor: Litera, 2008), ki je bila nominirana za najboljši prvenec leta. Konec leta 2018 je izšla večmedijska knjiga s|prehod (Maribor: … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Ligament

    Matej Krajnc

    Padec Bastilje se ni nikoli enačil / z zgodovino. Tudi hrano je zavračal.

  • Moji prijatelji so črni ptiči

    Katerina Gogu

    Moji prijatelji so črni ptiči / ki se zibajo na gugalnicah teras sesedajočih se hiš.

  • Pajki

    Lina Braša

    Neka vprašanja brzijo po moji glavi, / se obešajo in spuščajo / kot pajki po pajčevini.

Izdelava: Pika vejica