pribe
Kristina Kočan
tam daleč leži morje
širno zrcalno pribežališče
tam daleč od nasipa
na katerem stojimo
jambori v iskanju
peres vleče veter
na komaj vidne otoke
ob katerem šepetamo
pesmi v neznanih jezikih
drug drugemu na uho
nad katerim se lovijo
obalne ptice mraza
mokrišč nizkih trav
odvisne od mesečinskih
noči polnih žuželčjih
rovov zveste stalnima
sopotnikoma vetru in smrti
v mističnem kriku
domotožje pritiska globlje
zdaj v meglo zdaj v trave
zdaj v valove zdaj
v mirno morje
leži tukaj blizu
za bežen pogled
na sijočezeleno
s telesom z grlom
s črnim očesom
kot s kompasom
proti toploti
Pripiši svoje mnenje
Za objavo komentarja se morate prijaviti oz. najprej registrirati.