Preobrazbe v snegu

Tom Veber

Včasih
se moraš
v vsej tišini sveta
zavleči v gozd
in tam
kot kakšna
ranjena žival
nepremično ždeti
pod jerebikami in hrasti
pod lunami in sonci
pustiti da te zasuje sneg
da se spremeniš
v zaledenelo zemljo
nakar ti spomladi
iz ust
požene
zvonček.

O avtorju. Tom Veber se je rodil 2. 6. 1995 v Mariboru. Po zaključku osnovne šole Ludvika Pliberška Maribor se je vpisal na Srednjo šolo za Gostinstvo in Turizem Maribor. V času srednje šole je aktivno sodeloval na umetniškem področju, bil je član ansambla gledaliških skupin Gnosis in English Student Theatre, pel pa je tudi v Akademskem pevskem zboru … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Zoper metaforo

    Nikolai Duffy

    nagon telesu pod vodo najprej veleva zadržati dih, dokler nivo kisika ne pade tako nizko, da telo začuti skorajšnjo smrt in, samo sebi navkljub, zajame dih

  • kletka v živali

    Livia Ştefan

    dobre so / te slane palčke / jem jih in mislim / na otroke ki nimajo kaj jesti

  • v kontekstu

    Aleš Jelenko

    bodimo iskre / ni ni lahko / bdeti nad časom