Predmestje

Anja Cimerman

lahko se urim v prisotnosti
lahko čutim prst, ki potuje
po mojem čelu in govori

bodi tu
ti si tukaj

lahko pozabim, da je kdaj
obstajal drug čas
lahko sem in pijem z vrtov

zelena jagoda, tulipani
kanglica, kanglica
vodo drži

in na vogalu rastejo
maline in mamin paradižnik
in je vse rdeče

in so gredice ločene
z deskami in se med njimi
vzpenjajo gozdovi

in je ozek zelen prostor
med ograjo in trto
in rje še nihče ne opazi

na vzhodu so vrata
in je svetloba ob šestih zjutraj

in so hiše nove in tuje
in one nimajo čisto nič s tem 

ob vznožju gore se zbira
megla ali pa bo pravkar vzšla
drevesa se lesketajo v mokri svetlobi

to je tropsko mesto
to je Kilimandžaro
to je Afrika

in tam je prst ali pa je jata ptic
ki potuje po mojem čelu

O avtorju. Anja Cimerman (1989) je študentka Fakultete za arhitekturo. Ukvarja se z grafičnim oblikovanjem, petjem, pisanjem ter prirejanjem literarnih dogodkov. Knjige prebira tudi na stranišču, in to ni vrednostna sodba.

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • V njeni odsotnosti

    Lucija Stupica

    prazni prostori so vedno glasni

  • Vročinski val

    Tomislav Vrečar

    Kalna zrkla ogorkov na promenadi,
    ustnice, ki tako rade zibajo korake.

  • utečenost

    Tadeja Logar

    so pa še vedno trave so pa še vedno deblaki ostajajo v tleh kar je dobro ker so za nami