Ponižnost

Nevenka Miklič Perne

Vse se je znova začelo
v nekih preprostih
oblikah
dela, služenja.

Spoštljivo se premikati
in opravljati preproste gibe.

Biti ponižen pred sliko,
je rekla Metka Krašovec,
pred sliko, ki jo slikaš.

Vedno si na začetku,
tako pravi Ikara,
iz tega veje neka ponižnost.

Za celoto je včasih treba žrtvovati najboljši del,
to je rekel Gustav Gnamuš, ko nas je učil slikanja.

Te misli me obletavajo, ko čistim korito.

Lepota je v nekem ponavljanju,
lepota je v nekem ponavljanju,
katerega učinek je viden na nasprotnem koncu planeta
in ga ne vidiš.

Se spomniš, ko si bila deklica in si hodila po nedotaknjenem snegu,
kolikšno je bilo tvoje hrepenenje,
je segalo do najvišje veje?

Umetnost se rada izmika,
iščem jo vedno znova,
tako kot Boga.

O avtorju. Nevenka Miklič Perne se je rodila leta 1982 v Mariboru. Po izobrazbi je akademska slikarka. Z družino živi v Ljubljani, ukvarja se s slikanjem, ilustracijo, pisanjem poezije in kratke proze. Leta 2013 je izšel njen pesniški prvenec Ideali (Zavod Droplja), leta 2018 pa druga pesniška zbirka Lisičja vstopnica (Založba Litera).

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Pismo komunistu

    Muanis Sinanović

    cel dan je bilo nebo enakomerno, sivo. kot pred nevihto. toda nevihte ni bilo

  • Preobrazbe v snegu

    Tom Veber

    Včasihse moraš v vsej tišini sveta zavleči v gozd

  • Nenadoma zadišiš po dihanju

    Miha Maurič

    dihanje je nepovratno izgubljanje