Ponižnost

Nevenka Miklič Perne

Vse se je znova začelo
v nekih preprostih
oblikah
dela, služenja.

Spoštljivo se premikati
in opravljati preproste gibe.

Biti ponižen pred sliko,
je rekla Metka Krašovec,
pred sliko, ki jo slikaš.

Vedno si na začetku,
tako pravi Ikara,
iz tega veje neka ponižnost.

Za celoto je včasih treba žrtvovati najboljši del,
to je rekel Gustav Gnamuš, ko nas je učil slikanja.

Te misli me obletavajo, ko čistim korito.

Lepota je v nekem ponavljanju,
lepota je v nekem ponavljanju,
katerega učinek je viden na nasprotnem koncu planeta
in ga ne vidiš.

Se spomniš, ko si bila deklica in si hodila po nedotaknjenem snegu,
kolikšno je bilo tvoje hrepenenje,
je segalo do najvišje veje?

Umetnost se rada izmika,
iščem jo vedno znova,
tako kot Boga.

O avtorju. Nevenka Miklič Perne se je rodila leta 1982 v Mariboru. Po izobrazbi je akademska slikarka. Z družino živi v Ljubljani, ukvarja se s slikanjem, ilustracijo, pisanjem poezije in kratke proze. Leta 2013 je izšel njen pesniški prvenec Ideali (Zavod Droplja), leta 2018 pa druga pesniška zbirka Lisičja vstopnica (Založba Litera).

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Zoper metaforo

    Nikolai Duffy

    nagon telesu pod vodo najprej veleva zadržati dih, dokler nivo kisika ne pade tako nizko, da telo začuti skorajšnjo smrt in, samo sebi navkljub, zajame dih

  • kletka v živali

    Livia Ştefan

    dobre so / te slane palčke / jem jih in mislim / na otroke ki nimajo kaj jesti

  • v kontekstu

    Aleš Jelenko

    bodimo iskre / ni ni lahko / bdeti nad časom