Pesmi v didaskalijah

Adam in splavitev

otroška staja brez zunanjega roba

brez kretnje zaškriplje v mečih

v svojem plesu zožujeta spirale

izza podrte pregrade pridušen kašelj

pojeta v prhutanje rjuh

poje v naglušno uho šivanke s potresnimi glasovi

v pričakovanju onemita

v neznosni bližini daljav se nagnete

hudobno hudomušen smeh

ga zarobi

raste

izbulji oči

raste

iz ozke špranje staje štrli

raste

raste

raste

lastna senca čezenj pade

Adam in Onkraj Adam

en sam prostor a ne edini

sfinga šepetalec adam

kraca po praznem listu papirja

molči

mu podaja barvice

še zmeraj molči

kraca dokler od roba do roba ne prebarva beline

zre v papir in nelagodno tipa po njegovi hrbtni strani

zre v papir in nelagodno tipa svoj obraz

zmeraj molči

isti prostor a ne enak

zajec palica korenček

Adam in kladivo

dva prostora drug v drugem oba v enem

prešteva

v ozadju tiho blejanje

vzdigne žlico kvišku

blejanje se krepi

se počohlja po trebuhu

stisnejo v pest kresilno gobo

sikne in čofne v razbeljeno korito

blejanje prerase v krik

levi začnejo jesti

Adam in psi

osvetlitev kot ob sivem poldnevu

pusta ploskev ki jo preči jarek

jih privedejo

prižge cigareto in pljune

psi pobezljano besnijo

zdrs teles

zdolgočasenih obrazov zapustijo prizorišče

osvetlitev kot ob sončnem zahodu

iz pasjih ut prestrašen cvilež

grla zasuta kakor jarek

molče prežvekujejo svoj repa in krompir