14. decembra 2012

Pasolinijev preblisk

Robert Simonišek

Če bi kolonade, vse okrasje
in zvonove pretopili v možnosti,
jih zaupali možem v ozadju,
bi bila mesta drugačna
in življenje bi se odvrtelo
nekam drugam.

Če bi nad bronasta vrata
v začetku poslali nekaj takega,
kot je Carravagiov demon,
bi zasijalo nekaj svetlejšega.
Zloščilo bi sivino s pročelij
in odprlo okno sleherne hiše,
od koder bi se razlegalo
novo nebo.

Na trgih bi vzšle pomendrane
sončnice in seme bi se porazgubilo
na vse strani.

Nekaj časa bi gledali,
ker ne bi razumeli.
Potem bi vstali in preložili razloge
svojih odhodov.

Hipnotizirani bi si začeli podajati
nekaj takega, kot je enakost.

O avtorju. Robert Simonišek (1977) se je sprva uveljavljal kot pesnik in kritik, kasneje tudi kot pisatelj in umetnostni zgodovinar. Rodil se je v Celju, kjer trenutno živi. Študiral je filozofijo in umetnostno zgodovino ter doktoriral na temo findesièclovske umetnosti. Med študijem je opravljal dela na kulturnem področju ter se začel intenzivneje … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki

  • Abrupcija

    Andreja Štepec

    (Poezija,  1 min)

    Nič / na tej / samini / osemenitvi / v samoti / rdeča zona / slab film / tarantina / »ženska in / moški / ne moreta / seksati / po 9. uri / zvečer / izven / svoje / regije / šokantno!«

  • Pesmi za zločince

    Tomaž Rode

    (Poezija,  1 min)

    Obleci svojo novo pelerino. Jebeš oblike. Vsi smo angelčki; majhni, modri, plastični.

  • Do tu sega gozd

    Tom Veber

    (Poezija,  < 1 min)

    Tvoj kurac je bil zmeraj nekoliko ukrivljen / v levo / kot da bi mi še on govoril »don’t do it!« / in meril z glavo proti izhodu.

Izdelava: Pika vejica