Odgovornost

Aleš Jelenko

Danes bom pesnik.
Svet se bo skrčil na minimum,
ljudje bodo izpuhteli,
čas pa bo izgubil vrednost,
ker njegova nova vloga
ne bo ista, kot je bila pred tem.
Le iz samote lahko
pišem v samoto,
le iz brezčasja lahko
nadziram urne kazalce.
Kljub samoti
se ne počutim osamljenega,
kar literaturi daje
neki poseben status.
Moj bog se skriva v pisalu;
z njim sem močnejši
in nesmrten.
Moj tempelj so knjige, ki,
ko jih odprem, zasijejo
in vame zgnetejo
vse črke, iz katerih 
so zgrajene.
Edina odgovornost
je odgovornost do besed,
zato se danes
spet počutim kot otrok.
Jutri bo drugače.
Jutri bom oče, 
ki ga nekdo potrebuje,
nekdo, ki bo od mene
otročjost prevzel nase,
in jaz bom odgovornosti do besed
dodal neko splošno odgovornost,
ki se ji odrasli ne moremo izmakniti.

O avtorju. Aleš Jelenko (Celje, 1986) iz Slovenskih Konjic, po izobrazbi magister managementa. Izdal je pesniški zbirki Kontejner (Volosov hram, 2016) v soavtorstvu s Heleno Zemljič in Prvinska govorica (Kulturni center Maribor, 2017). V sklopu magistrske naloge je napisal strokovno knjigo Spopad z moralo (Ekslibris, 2010). Objavlja v Literaturi, Sodobnosti, Apokalipsi, Mentorju, Vpogledu, I.D.I.O.T.-u, Rukopisih, Hotenju, Zvonu, Rasti, Vsesledju, … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Tempus et errores

    Aleš Jelenko

    Celota  je  tako  velika, da  jo  raznese  njena majhnost.

  • moje stanovanje

    Aljaž Primožič

    bog živi v mojem stanovanju in je gluhonem.

  • Dišeča perla

    Tanja Badalič

    Kristali sljude prosojno dihajo na ustnicah stenskih poslikav, da bi uvideli božanstvo v brezmejnih galaksijah dvorožke ali trebuhodlačnika.