Odgovornost

Aleš Jelenko

Danes bom pesnik.
Svet se bo skrčil na minimum,
ljudje bodo izpuhteli,
čas pa bo izgubil vrednost,
ker njegova nova vloga
ne bo ista, kot je bila pred tem.
Le iz samote lahko
pišem v samoto,
le iz brezčasja lahko
nadziram urne kazalce.
Kljub samoti
se ne počutim osamljenega,
kar literaturi daje
neki poseben status.
Moj bog se skriva v pisalu;
z njim sem močnejši
in nesmrten.
Moj tempelj so knjige, ki,
ko jih odprem, zasijejo
in vame zgnetejo
vse črke, iz katerih 
so zgrajene.
Edina odgovornost
je odgovornost do besed,
zato se danes
spet počutim kot otrok.
Jutri bo drugače.
Jutri bom oče, 
ki ga nekdo potrebuje,
nekdo, ki bo od mene
otročjost prevzel nase,
in jaz bom odgovornosti do besed
dodal neko splošno odgovornost,
ki se ji odrasli ne moremo izmakniti.

O avtorju. Aleš Jelenko (Celje, 1986) iz Slovenskih Konjic, po izobrazbi magister managementa. Izdal je pesniški zbirki Kontejner (Volosov hram, 2016) v soavtorstvu s Heleno Zemljič in Prvinska govorica (Kulturni center Maribor, 2017). V sklopu magistrske naloge je napisal strokovno knjigo Spopad z moralo (Ekslibris, 2010). Objavlja v Literaturi, Sodobnosti, Apokalipsi, Mentorju, Vpogledu, I.D.I.O.T.-u, Rukopisih, Hotenju, Zvonu, Rasti, Vsesledju, … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • In, človek, kje si bil

    Luka Benedičič

    Ko si tu, čutim, da živim. A zares sem živ šele, ko sem priča tvoji počasni smrti.

  • Beg

    Suzana Rudić

    Praviš, da me ljubiš kot kadilo, z njegovim vonjem napravljaš pokoro grehom.

  • *

    Matjaž Jamnik

    Ko gledam ta okna, je prostor med njimi neskončen.