O čem sanja Jürgen Klopp

Nina Medved

O čem sanja Jürgen Klopp,
ko prvič prespi v Mariboru?
O magični številki sedem.
O tem, kako se bo pretvorila v
druge številke in zaporedna mesta.
O tisti zmagoviti potezi Alexandra-Arnolda v
90. minuti.
O popolni nadmoči na terenu …
(ta se mu ne zdi čisto nič pod častjo,
v kamero se smehlja kot poblaznel)
[v kamero se smehlja tudi v
reklami za Opel Insignio, pa kaj bi zdaj
o tem]

Ko Jürgen Klopp prespi to noč
v hotelu Habakuk,
ne sanja o
električnih ovcah.
Ali o svoji drugi ženi, ki jo po vseh dvanajstih letih
še zmeraj ljubi,
četudi se ne spominja več, kako se je že zgodilo,
a je še zmeraj tako kot na začetku.
Ne sanja niti o podolgovati lepoti
mišice na stegnu
Philippa Coutinha.
Jürgen sanja o nečem, česar si
ne morem niti zamisliti.
Njegovi prosojni robovi očal
dajejo svetu odprt kontekst, ki
meni ni na voljo.
Niti mojim sanjam.
Niti domišljiji moje
domišljije ne.

(le eno je gotovo –
Jürgen ne sanja
o meni.)
[niti o tem, s kakšno hitrostjo
drvi domov moj Boštjan, ko
se vrača s tekme.]

O avtorju. Nina Medved (1989) je pesnica, fotografinja in prevajalka. V letu 2013 je postavila prvo samostojno fotografsko razstavo »I take France takes me« in je soavtorica interaktivne razstave »Jeu / Igra«, ki je gostovala v različnih evropskih državah. Njene pesmi so bile objavljene v Sloveniji, Franciji in Kanadi. Kot soprevajalka je sodelovala pri prevodih več francoskih pisateljev in pesnikov (Andreï … →

Avtorjevi novejši prispevki
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Perpetuum mobile tvoje vrste

    Denis Ćošić

    očarljivo je vskočiti v takšen kaos in ga poskusiti izljubiti privlačno je le tisto kar se ti izmika

  • vsaj na papiru bo lažji nasprotnik, čuj

    Amadej Kraljevič

    krožišče vzpostavlja gradbišče / bagri prinašajo betonske jaške / cevovod počasi oddaja odmev / uglašena tonska vaja

  • strmenje

    Tadeja Logar

    pod mojim oknom izginjajo otroci / med drevesi je igrišče in tam / nekaj časa najprej plezajo točijo si čaj v skodelice
    in prelivajo mivko iz peskovnika v vrčke / in sploh dosti razmišljajo o življenju / najpomembnejši se jim zdi zrak