Nebo je treba previdno prežvečiti 

Sandra Erpe

(S severom se obrneš proti meni.)

Večer krvavi v rožnatih oblakih in kmalu bo dovolj pečen, da si ga vzameva na krožnik – vsakega posebej, se razume –, dodava umešano sonce, na koncu pa si na pravične kose razdeliva še nebo (čeprav je milost nekaj tako odurnega!).V naglici bom tako pogumno začela secirati tvoje pregovore, da bi zdržal vsaj do smrti in štel do tri; saj vem, da boš naknadno prosil še za tisti zmleti zvezdni prah (rok trajanja je potekel že pred dvema mesecema) in jaz bom vstala, s korakom določila konec sveta, to pikantno reč natresla na postan oblak in uživala v agoniji.  – Ne skopari, jebenti, ne skopari – na skrivaj ga bom natresla še v svojo rdečo samoto, pod obrvmi pa upala, da ne boš opazil, kako se davim. Žvečenje je v takšnih okoliščinah pač nemogoče; zato si bova torej razdelila noč, a dvom kljub vsemu vztraja – si bo dan po tako okusnem večeru sploh lahko privoščil jutro?

O avtorju. Sandra Erpe (1993) je absolventka na magistrski stopnji študija primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Čeprav je pretirano nostalgična, ko se pogovor mimogrede dotakne »njenega« Novega mesta, kljub vsemu trmasto ostaja v Ljubljani – zaenkrat. V zadnjih letih se predstavlja predvsem kot kantavtorica; ob spremljavi kitare ali klavirja prepeva o intimnih tegobah, tropskem dežju, … →

Avtorjevi novejši prispevki
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Avtobus 668

    Ofelia Prodan

    Poldne, velika vročina, mi pa natlačeni / v avtobusu 668 brez klime.

  • Pod koprivo bova spali

    Nežka Struc

    delam, česar mi ne dovoli večina bogov, ki jim nikoli ni uspelo rešiti sveta.

  • Dušna oda

    Nathan Hoks

    Ne boš ji dolgoval denarja. Lepa jajca lahko obdržiš zase.