Nebo je treba previdno prežvečiti 

Sandra Erpe

(S severom se obrneš proti meni.)

Večer krvavi v rožnatih oblakih in kmalu bo dovolj pečen, da si ga vzameva na krožnik – vsakega posebej, se razume –, dodava umešano sonce, na koncu pa si na pravične kose razdeliva še nebo (čeprav je milost nekaj tako odurnega!).V naglici bom tako pogumno začela secirati tvoje pregovore, da bi zdržal vsaj do smrti in štel do tri; saj vem, da boš naknadno prosil še za tisti zmleti zvezdni prah (rok trajanja je potekel že pred dvema mesecema) in jaz bom vstala, s korakom določila konec sveta, to pikantno reč natresla na postan oblak in uživala v agoniji.  – Ne skopari, jebenti, ne skopari – na skrivaj ga bom natresla še v svojo rdečo samoto, pod obrvmi pa upala, da ne boš opazil, kako se davim. Žvečenje je v takšnih okoliščinah pač nemogoče; zato si bova torej razdelila noč, a dvom kljub vsemu vztraja – si bo dan po tako okusnem večeru sploh lahko privoščil jutro?

O avtorju. Sandra Erpe (1993) je absolventka na magistrski stopnji študija primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Čeprav je pretirano nostalgična, ko se pogovor mimogrede dotakne »njenega« Novega mesta, kljub vsemu trmasto ostaja v Ljubljani – zaenkrat. V zadnjih letih se predstavlja predvsem kot kantavtorica; ob spremljavi kitare ali klavirja prepeva o intimnih tegobah, tropskem dežju, … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Pesmi iz zakulisja

    Niko Šimenc

    Morda res ni slabo, če so demoni za vikend poslani domov. Tako enostavno se sliši, kot bi jim lahko neko soboto skrbno spakiral kovčke, jim poklical uberja in rekel: adijo.

  • Mušice

    Martina Potisk

    z grozdi grenadiram / spredaj papirnato restavracijo natakarja preprost plesni korak / nadalje pladnje plazovje svoj prenapolnjeni pisker klovna ki / nema ama veze o eni meni sicer imam navadno vedno rada / masakerske kalorije kozlarije koktejle ahja jasno ane

  • kadar padaš

    Lara Gobec

    nebogledi smo / in to je / smisel / ko med dlanmi / držiš aviončke / ki so nekoč / v nekem drugem vesolju / drgetali na drevesih

Izdelava: Pika vejica