moje stanovanje

Aljaž Primožič

bog
živi
v mojem stanovanju
in je gluhonem.

kadar potrkaš na vrata. ne sliši.
kadar se potem potiho dotakneš mojih ustnic. ne sliši.
ne sliši ritma razmajane postelje,
brbota jutranje kave.
ne sliši niti
gumbov na srajci,
ki se nama režijo od sramu,
preden se posloviva.

kadar potem odideš,
se skloni k meni in
mi v znakovni govorici
skoraj nemo
pove,
da je vse videl.
in da tega ni znal preprečiti.

O avtorju. Aljaž Primožič, rojen na dan knjige 2001, se je izgubil med prebiranjem življenjepisov drugih avtorjev. Naj piše formalno, kakor piše večina samooklicanih pesniških legend, o katerih se še zdaj uči pri slovenščini, ali kar se da sproščeno, kakor bluzijo tisti, ki hočejo že s svojim opisom pustiti vtis? Aljaž je vedno nekje vmes. Vedno … →

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Replike

    Neva Lučka Zver

    Šel si do konca in zdaj misliš, da je konec.

  • Oksimoron

    Tomislav Vrečar

    Žerjavica / po kateri / hodiš

  • Sloni

    Mojca Sovdat

    Slon se ustavi ob meni. Poznam te.

Izdelava: Pika vejica