Močvirska logarica

Tanja Badalič

Seno

Dihala sem skozi eno nosnico, skozi drugo
sem klicala na pomoč.
Nekateri zbirajo jajčne lupine.
Od sramu gole kokoši se želijo odeti v sramne dlake.
A človek se ne da.
Blagor oblakom tam gori.
Včasih tudi seno pride prav za miselne lože.
Saj ne rečem, da bi tudi jaz.
Burja laže odpiha slamo.

 

Alge

Solato zalivam z morsko vodo.
Korenine bo pognala globoko v morje
in izsesala ves jod.
Soli ne bo več. Niti metuljev,
zakaj počila so jim krila.
Takrat bomo goltali le še jodirane kamne.
Rib že dolgo ne bo več. Niti tistih slanih.
Je že prišla hobotnica z eno lovko?
Že.
Luske mi odpadajo z ustnic.
Ponovno zajamem vrč morske vode.

 

Regrat

Če je regrat le metafora za sonce,
potem bo s prvim vzdihom upihnilo
počelo sveta.
Iz jajčec kačjega pastirja se bodo izlegle bele vrane.
Širokoustili se bodo, da so sposobni tvoriti oksimorone.
A ne smemo nasesti pesniškim figuram.
Fige so lahko zelene. Le dozoreti morajo.
V belem je pač trik. Kot tudi krave, ki so ponoči črne.
Gledamo petje belih vran, a ne zaznamo sinestezije.
Daj, že končno izdihni!

 

Močvirska logarica

Kolektivni spomin nas pošteno vleče za nos.
Ni treba obračati praznih vreč pradavnine,
ki so polne tiranskih kuščarjev,
da bi naleteli na kosmata ušesa nedavnih časov.
Se spomniš, kako so se po teh betonskih tleh
pasli turi?
Črn klavžar se še vedno sezonsko seli
od freske do freske, medtem ko išče toplino juga.
Rosomah samotarsko preži nad lastnim okostjem
ponekod v kraških globelih.
Se še spomniš, ko na barju ne bo več vzcvetela
zadnja močvirska logarica?

O avtorju. Tanja Badalič se rada zadržuje med drevesi v gozdu, plava z meduzami, razpravlja o bistroumnih nesmislih ter ob kresnih večerih (za)vestno nabira praprotno seme, da si lahko z živalmi in rastlinami pripoveduje zgodbe skozi celo leto. Ukvarja se z ekokritiko, poezijo in slikanjem. Doktorirala je na področju primerjalnih študijev idej in kultur ter vodi vaje iz svetovne književnosti na Univerzi v Novi Gorici. 

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Iglu

    Muanis Sinanović

    zgodovina je virtualna. ne boj se. ali veš, da spiš v tretjem nadstropju? to je v zraku.

  • To besedilo je enostavno za branje

    Tomaž Grušovnik

    Berite povedi od leve proti desni in od zgoraj navzdol.

  • Celo popoldne

    Jure Jakob

    Čez nekaj časa bo vse izginilo, in ne bom se spomnil, če se zdaj ne opomnim.