metafikcijska pripoved

Aleš Jelenko

davorinu lenku

 

nekako izvem da vem
da se telo upočasnjuje
in vztrajno piše riše
vedno večjo senco
kot da me izigrava da igrava
igro skrivalnic brez konca
povsem brez konca
nikoli se ne najdem nikoli
četudi je iskanje zgolj metaforično
in sem jaz tisti
ki se skriva in tisti
ki se išče
in je moja podoba v zrcalu
povsem metafikcijska povsem
izven konteksta
takrat se počutim zgolj kot
hodeči citat med telesi v temi
s praznino namesto
izpopolnjene prostornine

sem jaz sem ti le
skupek vsega živega
skupek vsega mrtvega

O avtorju. Aleš Jelenko (Celje, 1986) iz Slovenskih Konjic, po izobrazbi magister managementa. Izdal je pesniški zbirki Kontejner (Volosov hram, 2016) v soavtorstvu s Heleno Zemljič in Prvinska govorica (Kulturni center Maribor, 2017). V sklopu magistrske naloge je napisal strokovno knjigo Spopad z moralo (Ekslibris, 2010). Objavlja v Literaturi, Sodobnosti, Apokalipsi, Mentorju, Vpogledu, I.D.I.O.T.-u, Rukopisih, Hotenju, Zvonu, Rasti, Vsesledju, … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Variacija na Romeo in Julija

    Ema Odra Raščan

    v ozadju rdeča in modra barva poplesavata
    v noči medtem ko se njeni goli boki zibajo
    levo in desno a veš da bi bili mrzli na dotik
    zato se ti še njene ledvice zasmilijo ko
    mrzlo prebavljaš ves alkohol

  • Po literarnem festivalu

    Avner Pariat

    Ah, Delhi, ti si takšna bolečina, vnetje, plesen, priložnost.

  • Vse najboljše ob dnevu neodvisnosti, Indija

    Akhu Chingangbam

    Čestitke za tvoje najnovejše dosežke
    Oslepila si 300 Kašmircev
    In pobila več kot 40 Kašmircev v 32 dneh