Mesec ugodnosti

Maja Oven

Slačiš

 

bodečo žico z mojega telesa, zapakiram jo v kovček
in potisnem globoko pod posteljo,
pozicioniram se poleg, novo pregrinjalo se poda
tvojim ustnicam silhuete žerjava v letu.
Sem zvezda globoko na morskem dnu,
z iglo jezika jo pripenjaš
na škrlatni svod.
Vabljiva razprodaja upanj,
pod pogorelimi blazinami ležijo
njih kupčki pepela.

 

**

Na tisoče
predmetov potrebujemo,
da jih nalagamo v plasteh, zvijamo
v ogromne potice, iz katerih kaplja
preobloženost neminljivosti nekdanjih teles.
Pretvorjenih agregatnih stanj se ne reciklira,
ker nimajo več duš.

 

**

V zapleteni vzorec misli
bom oblekla okroglino zemlje,
da je ne bo zeblo.
Kako preprosto.

O avtorju. Maja Oven je umetnostna zgodovinarka, samozaposlena na področju kulture kot konservatorka in kustodinja. Po študiju na Filozofski fakulteti je zaključila specializacijo na Slovaškem in magistrirala iz Svetovne dediščine UNESCO na BTU Cottbus v Nemčiji. Pred svobodnim statusom je bila zaposlena v različnih kulturnih institucijah, kot sta Zavod za varstvo kulturne … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • (raz)isk(ov)anje

    Kaja Rakušček

    rišem le z vodnimi spiralami / in peskom, ki ga po stvaritvi zbrcam

  • Fragmenti noči

    Tjaša Škorjanc

    njegovi udi so kot šivi, / kjer zemlja poka na tektonske plošče. / že drugič se stekava na isti kraj, / figura voščene lutke v estuariju / polnočnega molka, / morska žival, /ki premika temo kot snovnost.

  • Z ljubeznijo, Lola (odlomek)

    Lara Gobec

    imela sem majhno telo / deška ramena / z veliko svetlobe / ki je polnila zemljo

Izdelava: Pika vejica