Ko si star skoraj trideset

Mateja Arnež

in imaš za sabo nerazrešene travme iz otroštva
in nekaj (nesrečnih) ljubezni preveč
(3)
in precej pričakovanj,
ki se nikoli ne uresničijo
(Hollywood, Romeo in Julija ipd.),
nehaš verjeti v zaljubljenost
in namesto tega začneš verjeti v ljubezen;
to je
v spoštovanje,
v korektnost,
v usklajene vrednote
in življenjske cilje,
v rast v skupno smer,
v doma skuhane večerje,
v kredite
ali malce boljšem primeru poroke,
predvsem pa v projekte.
Skupne.
Verjeti začneš,
da je to dovolj,
saj če ni,
si nezrel
in še nisi zares prebolel,
toda nekoč je treba preboleti,
pravijo,
nekoč se je treba ustaliti,
pravijo,
se zavestno odločiti,
pravijo,
ne za to, kar te bo najbolj osrečilo,
ampak za to, kar ti bo najmanj škodovalo.
Ko enkrat sprejmeš to
in si star skoraj trideset,
se lahko začneš ukvarjati s pomembnimi vprašanji.
Kje se bosta dobila
in kako pogosto,
ali bosta imela otroke
ali pse
ali mačke,
bosta živela skupaj
ali narazen,
kolikokrat se bosta ljubila
(in kolikokrat fukala),
kakšne bodo ploščice v kopalnici
in ali bo v kuhinji otok,
kakšna bo barva stene
in koliko polic bosta potrebovala za knjige,
predvsem pa
kako velik bo kredit
za vse to
in ali bosta zmogla
plačati vse obresti,
ki pridejo z njim.

O avtorju. Mateja Arnež (1991), magistrska študentka pedagoške slovenistike in primerjalne književnosti. Navdušena bralka in ljubiteljica mačk, ki želi napisati roman. Ker se ji to ta trenutek zdi še malce pretežka naloga, piše kratke zgodbe. Ko ji zmanjka navdiha, lektorira, piše recenzije, hodi po kavah in na druge bolj ali manj produktivne načine zapravlja svoj čas. 

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Pesmi

    Urška Kramberger

    kopno se je raztrosilo / četam miline v gobce / ko slišim besedo podnebje / se primem za pištolo

  • Miloradu S.

    Tjaša Škorjanc

    odšel si 18. marca 2021. tople kosti so se raztopile na bolnišničnih rjuhah. tvoje zadnje oklepališče tusvetnosti, svetišče kondenziranega mleka.

  • Balada o črnem vesolju

    Vid Karlovšek

    črno črno vse je črno // črne so ceste / črne so reke / črna so mesta / črni so ljudje / in njihovi dežniki

Izdelava: Pika vejica