ko me je poslušal uroš zupan

Kristina Kočan

vožnja na branje v LJ je potekala
brez večjih zastojev prispela sem
prehitro med potjo
sem videla nekaj ujed
sedeti na rantah ob avtocesti
še nekaj lepih primerkov
divjadi trava je izgledala sočna
na pesniškem večeru
je že od daleč dišala
neka mineštra za koga za lačne
pesnike in dva sita glasbenika
nekaj ljudi je stalo zunaj takrat
je stopil izza vogala še uroš
zupan ista brada skuštrani lasje
kot da bi živeli neko svoje življenje
sedel je bolj zadaj a vendarle dovolj blizu
da se je videlo da bo poslušal z vnemo
preden sem začela se je odkašljal
vsake toliko sem dvignila pogled
da sva se srečala niti dihal ni
kot srnjak ki posluša ali bo zaslišal
lovca ali že kar pok
motilo me je da je bil
v modri trenirki
in tako nenavadno majhen
zdaj samo da me posluša
še whitman ki bo rabil zase
celo vrsto kot jelen bo namesto
ploskanja rukal tresla se mu bo brada
in divji bodo lasje

O avtorju. Kristina Kočan, 1981. Pesnica in prevajalka. Leta 2016 je doktorirala iz sodobne ameriške poezije na Filozofski fakulteti v Mariboru. Izdala je dve pesniški zbirki: Kolesa in murve (Ptuj: Zavod Itadakimasu, 2014) in Šara (Maribor: Litera, 2008), ki je bila nominirana za najboljši prvenec leta. Leta 2009 je izšel njen prevod izbranih pesmi Audre Lorde z naslovom Postaje (Ljubljana: … →

Avtorjevi novejši prispevki
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • rakovnik 58

    Ajda Bračič

    v vsem, kar sem, je ta ena hiša in jaz sem v njej.

  • Jojo

    Maja B. Kranjc

    Pada in se spet dviga, potuje med bližino in razdaljo.

  • Vez

    Luka Benedičič

    Edini prostor, ki se je kdaj
    raztezal dlje od moje zenice,
    je tvoja navzočnost –
    migetajoča,
    vseopredeljiva.