ko me je poslušal uroš zupan

Kristina Kočan

vožnja na branje v LJ je potekala
brez večjih zastojev prispela sem
prehitro med potjo
sem videla nekaj ujed
sedeti na rantah ob avtocesti
še nekaj lepih primerkov
divjadi trava je izgledala sočna
na pesniškem večeru
je že od daleč dišala
neka mineštra za koga za lačne
pesnike in dva sita glasbenika
nekaj ljudi je stalo zunaj takrat
je stopil izza vogala še uroš
zupan ista brada skuštrani lasje
kot da bi živeli neko svoje življenje
sedel je bolj zadaj a vendarle dovolj blizu
da se je videlo da bo poslušal z vnemo
preden sem začela se je odkašljal
vsake toliko sem dvignila pogled
da sva se srečala niti dihal ni
kot srnjak ki posluša ali bo zaslišal
lovca ali že kar pok
motilo me je da je bil
v modri trenirki
in tako nenavadno majhen
zdaj samo da me posluša
še whitman ki bo rabil zase
celo vrsto kot jelen bo namesto
ploskanja rukal tresla se mu bo brada
in divji bodo lasje

O avtorju. Kristina Kočan, 1981. Pesnica in prevajalka. Leta 2016 je doktorirala iz sodobne ameriške poezije na Filozofski fakulteti v Mariboru. Izdala je dve pesniški zbirki: Kolesa in murve (Ptuj: Zavod Itadakimasu, 2014) in Šara (Maribor: Litera, 2008), ki je bila nominirana za najboljši prvenec leta. Leta 2009 je izšel njen prevod izbranih pesmi Audre Lorde z naslovom Postaje (Ljubljana: … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Tempus et errores

    Aleš Jelenko

    Celota  je  tako  velika, da  jo  raznese  njena majhnost.

  • moje stanovanje

    Aljaž Primožič

    bog živi v mojem stanovanju in je gluhonem.

  • Dišeča perla

    Tanja Badalič

    Kristali sljude prosojno dihajo na ustnicah stenskih poslikav, da bi uvideli božanstvo v brezmejnih galaksijah dvorožke ali trebuhodlačnika.