Kanglica

Nevenka Miklič Perne

V takih tihih dnevih
nimam vere.

Velika ploščad,
na njej betonski
občutek,
da ni konca.

A kdo zase misli, da piše slabo?

Vedno sem sledila
nemiru v sebi,

kam vse te to pripelje,
in vedno nazaj.

 

*

 

Čas se je ustavil
v mehki
krožnici
tvojega očesa.
Nekje podirajo gozd,
nekdo teče za zdravje,
v nekaterih domovih
ni nič smiselnega,
ampak, glej,
čas zdaj stoji in se kopa
v tvojem
čistem očesu.

 

*

 

Kanglica sem,
ki zalivam
dve rožici.

A ni to lepa misel?

Zakaj bi hotela biti
dež ali zemlja
ali sonce samo?
(To te hitro pripelje k psihiatru.)

Tudi seme je nekdo drug.

Kanglica sem,
moja edina naloga je,
da vzdržim vso to
vodo.

O avtorju. Nevenka Miklič Perne se je rodila leta 1982 v Mariboru. Po izobrazbi je akademska slikarka. Z družino živi v Ljubljani, ukvarja se s slikanjem, ilustracijo, pisanjem poezije in kratke proze. Leta 2013 je izšel njen pesniški prvenec Ideali (Zavod Droplja), leta 2018 pa druga pesniška zbirka Lisičja vstopnica (Založba Litera).

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • V hosti za hišo zdaj tečem z masko

    Veronika Razpotnik

    bom prišla v nebesa
    če vržem ogenj na policijski avto
    bodo kakor Mojzes pred njim klečali
    anarhisti
    in mi polagali svoje črne maske pred noge

  • Meditacije

    Lenart Sušnik

    zreduciran sem / na pisanje osebnoizpovednih / ob otožnem jazzu in rakiji

  • Epos

    Vid Karlovšek

    Mister Jozen je zjutraj kot ponavadi (in vendar ne kot po navadi, navade, rutine, bolečine in vseh podobnih človeka zatirajočih besed namreč Mister Jozen ni maral) nadvse preudarno, plemenito in pretežno krasno vstal iz svoje postelje in se začuda ni spremenil v insekta

Izdelava: Pika vejica