Jojo

Maja Kranjc

Spusti se, a ostane privezan.
Skoraj doseže tla, a pusti roki,
da ga potegne k sebi.
Pada in se spet dviga,
potuje med bližino in razdaljo.

Tvoj prsni koš se premika podobno.
Vdihneš, počasi se prebujaš,
izdihneš, se obrneš nazaj k sebi.
Stoje čakam naslednji vdih.

Miže se pretegneš,
še nekaj trenutkov zadržuješ sapo,
nato se zasmejiš, ko jojo obvisi
in zaniha na tenki rdeči vrvici,
ki jo krčevito stiskam.

O avtorju. Maja Kranjc je svojo ustvarjalno pot najprej začrtala z glasbo. Pri dvanajstih letih je z igranjem na flavto osvojila prvo nagrado na zadnjem jugoslovanskem tekmovanju v Črni Gori. Kasneje je obiskovala Šubičevo Gimnazijo in vzporedno Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani. Trenutno je diplomirana dramaturginja in diplomirana psihologinja, zaposlena kot specializantka klinične psihologije na Pediatrični kliniki v Ljubljani. V času študija … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Tempus et errores

    Aleš Jelenko

    Celota  je  tako  velika, da  jo  raznese  njena majhnost.

  • moje stanovanje

    Aljaž Primožič

    bog živi v mojem stanovanju in je gluhonem.

  • Dišeča perla

    Tanja Badalič

    Kristali sljude prosojno dihajo na ustnicah stenskih poslikav, da bi uvideli božanstvo v brezmejnih galaksijah dvorožke ali trebuhodlačnika.