Iz prihajajoče pesniške zbirke PSAJOPS

PSYOPS (psihološke operacije) so v ameriškem vojaškem žargonu definirane kot oblika »propagande« ali »katerakoli oblika komunikacije, ki podpira državne cilje z namenom posredno ali neposredno vplivati na mnenja, čustva, razpoloženja ali obnašanja katerekoli skupine v korist sponzorja« (Psychological Operations: Field Manual No. 3-05.30/MCRP 3-40.6 (Headquarters, Department of the Army, Washington DC, 15. april 2005))

Tibor Hrs Pandur

»PRIŠEL FAŠIZEM«

 

1.

 

Bil disident v svoji vasi
videl kako so naenkrat
postavli ograje verige in žice
kjer so prej bile restavracije
in so posebni ljudje čisti in svobodni
ležali mučeni na makadamih
kričal sem
popizdu pod okni fašistov
da sem lahko samo bežal
da sem samo z resnico svojih besed
ogenj zažgal
skoz koga sem šel
bežal direkt v gozd
sirene nad name
pobral kupe, knjige
kar sem utegnil
vsi so se delali
kot da nič ni
ko so izbrali naslednjega
za večerno mučenje radikalov
bežal sem se skril v amaki
ki je plapolala in dihal
da bi se mimikriral v veter dreves
vidli so, da trzam in me našli
mislu že, da mi bo krogla priletela v glavo
in da je to konec
ne vem kako sem pobegnil
ampak ostal v vasi, čeprav
v težki ilegali
Ovaj …
pobegnil sem
a ostal blizu, se naučil
šlajhat in delovat kot nekdo drug
sredi ljudi, ki so me poznali
prisostvoval podzemnim plesom
in glasbi tišine nezadržnega upora
ljubezni in sile življenja
skrivali so me
ko je bilo treba
videl strah v njih očeh
ampak neznansko silo
ki ga lahko premaga tud
in da besede direktne
lahko zanetijo ogenj
spomina
da se pesem
upora dvigne
in požge iluzije
strahovlad
terorja
ustrahovanj z bolečino
ko sem govoril, so se dvignile pesmi
pradavnih kmečkih uporov
a la Shelley:

Vstanite kot levi po mrtvilu
v nepremagljivem številu!
Stresite okove svoje na zemljo kot roso
ki na vas je legla v toku sanj
vas je mnogo – njih pa manj!

Ljudje so se razdelili na fašiste in ljudi
vse so nam vzeli
vsega so nas oropali
pa se bomo spet zbudili
spet bo
svet svet
spet bo darilo princip
neskončna regeneracija
zakon

Spoznavali
so me sosedi
s pogledi
šlajhal sem se
med njihovimi
proslavami lažnimi in tanki
fašisti me niso vidli
da sem jim pod oknom drl:
če so slepi
da so jim vse vzeli
medtem ko so oni sami
producenti energije
mesne mašine
krvi te pošasti kapitala
požigalci
ekstrakcij
pozornosti usmerjevalci
Ni šlo zame
ampak da sem gledal skoz te oči
in videl prestrašene divne ljudi
pred mučilnicami
ki so prej bili kamni
Mogoče ni pametno
blo lih pod okni fašistov
se dret
dejstva očitna
pesem zanetit
in ritem upora
in pol bežat
Gozd gozd me bo
rešil gozd me
bo skril blaženi
gozd
Vse se bomo na novo naučili
vse, kar vemo, je krivo
Dajali so mi za jest in praznovali
obrede pogledov tišine
zatrte videl
sem zgodbe babic
moje v krvi
(force-feed ličnih kart
vpad armad skoz oči otrok
ki ne razlikujejo uniform)
Ljubili smo telesa
na katera smo obsojeni, tako
da smo jih zastavljali
in tvegali za resnico svobode
(i zato ti ne trebaju pare)
Začelo se je govorit o orožju
skočit iz zasede
in ubijat predstavnike sistema
namest sistema
pa sem jih ustavil
skril pištole
nima smisla
Tank se pripelje mimo
medtem ko sloniva pred kafičem
novačil sem nove članice
rekrutiral hčerke sosedov
da posredujejo sporočila
iz mainstreama v ilegalo in obratno
četudi so se mi sviđale
ostal na liniji
razmišljal samo, kako bi fašiste zajebal
enkrat za vselej
Sredi te proslave
nastavljenega novega
župana v maski nekega
teatra se spustim
z vozičkom nizbrdo
in se učim manevrirat med ljudmi
po hribu navzdol
mam »bombe« v knjigah
ki so me rešle v težkih cajtih
Vsi mi verjamejo
vse, kar jim povem
mi verjamejo

 

 

2. BOJ DOLGO BIL

 

za partizansko vero
v prvi perspektivi
v sepiji od sonca obsijan
od dežja pran
in rakije pijan
Kako smo pili
in prezebali
delali radenske
in stekla varili
se pred minometalci skrili
konstantno prežali v zasedah
da nas ne bi ubili
in hodili hodili hodili
Za fotre nabirali
revije da bi jim jih
po vojni poklonili
se spomnili
kako smo se borili
na vozovih
ob bunkerjih in drugih vozilih
si govorili zgodbe s poantami
s katerimi smo se bodrili:
Sta bla dva partizana
enega je štab pohvalil
drugega pa ne
in mafije
internih mrež okupiranih vasi
so se raztezale
od gostiln preko natakaric
do bordelov za vogalom
kjer se obračajo denarji
in niti zgubijo

 

 

3. PARTIZAN NA MOTORJU

 

šiba med
drevesi okupiranega
teritorija s
šmajserjem
na ramenu
in klobukom
v daljavi svetilke
nemcev, zavije
se vozi po drevoredu
naenkrat
gledamo iz njegove
osebne perspektive
čete kolone
zdelanih rjavosrajčnikov
kamera šiba proti njim
mimo njih
misliš, da ga
bodo dobili
pa se je spremenil
v čist pogled

O avtorju. Tibor Hrs Pandur (1985) je pesnik, prevajalec, dramatik in dramaturg. Leta 2008 je bil v gledališču Glej uprizorjen njegov dramski prvenec Sen 59, za katerega je leta 2013 na 43. Tednu slovenske drame prejel nagrado za mladega dramatika. Leta 2010 je izšel njegov pesniški prvenec Enerđimašina (Center za slovensko književnost), … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Pesmi

    Urška Kramberger

    kopno se je raztrosilo / četam miline v gobce / ko slišim besedo podnebje / se primem za pištolo

  • Miloradu S.

    Tjaša Škorjanc

    odšel si 18. marca 2021. tople kosti so se raztopile na bolnišničnih rjuhah. tvoje zadnje oklepališče tusvetnosti, svetišče kondenziranega mleka.

  • Balada o črnem vesolju

    Vid Karlovšek

    črno črno vse je črno // črne so ceste / črne so reke / črna so mesta / črni so ljudje / in njihovi dežniki

Izdelava: Pika vejica