drobiž

Natalija Milovanović

ne vem zakaj sem pričakovala
da bo več ljudi neosamljenih da jih bo več
pograbilo za izredno možnost združevanja
da bo za praznik manj teles tavalo po mestu
saj ne vem zakaj bi bila nepripadnost samo moja
verjetno si jo vsak tako predstavlja in potem sem
se spomnila na tisto velikonočno popoldne
pred šestimi leti ko smo za drobiž gledale
islandski film v kinu samo me štiri in nekaj
stark ki nas niso poskušale utišati med projekcijo

ne vem zakaj sem pričakovala
toda mestno jedro je bilo polno mimo mene
je šla punca in šla sem mimo trgovine v kateri
je lutka nosila enake hlačne nogavice kot ona
v presvetli izložbi so se na stegnih raztezali up
vzbujajoči stavki mehiške slikarke in potem sem
se spomnila da sem prebrala da ima to priznano
italijansko podjetje s perilom nov pogon in da je
poezija za noge izvezena v tovarni v predmestju
nekdanjega domačega kraja za neznaten drobiž
za precenjeno prodajo na zahodnih trgih kot je ta

ne vem zakaj sem pričakovala
da se v bosanskem mestecu lahko tudi kupi in nosi
kar v treh izmenah izdelujejo znanke sosede sestrične
a frida kahlo ni zanje samo za izvoz in sprehode po
na videz zapečatenih bogatejših mestih v katerih
vse leti in odhaja kakor pravijo noge lutk medtem ko
moje prav tako lesene kot udi brez trupov v izložbi
ne smejo čez mejo ker se mojih dokumentov ne prizna
prevod velja le za nogavice in razlike neosamljene
prosijo sonce za drobiž toplote na praznično popoldne

O avtorju. Natalija Milovanović, rojena leta 1995 v Srbiji, odraščala v Bosni in Hercegovini, srednjo šolo in del študija naredila v Sloveniji, trenutno končuje magistrski študij prevajalstva v Avstriji. Besedila je doslej objavljala v literarnih revijah (Poetikon, Mentor, Literatura, Sodobnost), kot tudi v dvojezičnem zborniku Biće bolje/Bo že (SKC Danilo Kiš, 2019). V … →

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Pesmi

    Meta Blagšič

    tudi danes / pred vrata odložim smeti // jih bo že nekdo pospravil / nekdo ki je zadolžen za to / ali pa tisti ki mu bodo šle / na živce / nekdo pač

  • Destrukcije

    Vid Karlovšek

    glodam kost / ližem kri // pišem pesem / ves se tresem / ves sem trezen // poklanjam rožo / ne pa kože / in se klanjam // posedam gledam k sosedam

  • Pesmi iz zakulisja

    Niko Šimenc

    Morda res ni slabo, če so demoni za vikend poslani domov. Tako enostavno se sliši, kot bi jim lahko neko soboto skrbno spakiral kovčke, jim poklical uberja in rekel: adijo.

Izdelava: Pika vejica