Da ne bo pomote

Vesna Liponik

Parkiram med mizami, čim bliže svoji. Igor s kiviji že razklada, že bodo šli tipi prvo kavo spit, jih že vidim, pa kakega kratkega. Simon v androginem pastelnem kombinezonu podrhteva med zelenjavo kot tleča cigareta. Ni še čas za to, ne še. Najprej nekaj ur tehtanja, kovinskih odbleskov, dovtipov. Simpatični Simon.

Tu parkiram. Minke ne bo, premrzlo je in ni šla nabirat, čeprav ne more brez. Ni ji treba, ampak navadiš se in potem, tako je rekla. Danes pride z enajstko, polna torba jajc, vprašala bo za čaj, metin, nič ne bo zastonj.

Izstopim, pogled poln kišt, da spraznim, preden Jovo zateži za avto. Samo meni mora težit. Jebiga. Ni težil dedeju, ateju. Dve generaciji gospodarjev, iste stranke, žive, te iste stranke, že prihajajo. Jaz sem tretja, ampak z mano je drugače.

O avtorju. Vesna Liponik, rojena v decembru, študira primerjalno književnost in slovenščino, svoje pesmi objavila v Idiotu.

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Idi Amin Dada se v grobu smehlja

    Stella Nyanzi

    Idi Amin Dada se v grobu smehlja. / Ni najbolj zloben ugandski diktator.

  • Trohneče stavbe

    Hannah Koselj Marušič

    Vnuk me bo spraševal, / kam je šel mali pajek / in / ali sem kdaj videla gozd.

  • sveta pred izraelom se ne spomnim

    Aljaž Primožič

    david si že nekaj mesecev želi / kanarčka takšnega / kakršne prodajajo poleg pekarne

Izdelava: Pika vejica