Da ne bo pomote

Vesna Liponik

Parkiram med mizami, čim bliže svoji. Igor s kiviji že razklada, že bodo šli tipi prvo kavo spit, jih že vidim, pa kakega kratkega. Simon v androginem pastelnem kombinezonu podrhteva med zelenjavo kot tleča cigareta. Ni še čas za to, ne še. Najprej nekaj ur tehtanja, kovinskih odbleskov, dovtipov. Simpatični Simon.

Tu parkiram. Minke ne bo, premrzlo je in ni šla nabirat, čeprav ne more brez. Ni ji treba, ampak navadiš se in potem, tako je rekla. Danes pride z enajstko, polna torba jajc, vprašala bo za čaj, metin, nič ne bo zastonj.

Izstopim, pogled poln kišt, da spraznim, preden Jovo zateži za avto. Samo meni mora težit. Jebiga. Ni težil dedeju, ateju. Dve generaciji gospodarjev, iste stranke, žive, te iste stranke, že prihajajo. Jaz sem tretja, ampak z mano je drugače.

O avtorju. Vesna Liponik, rojena v decembru, študira primerjalno književnost in slovenščino, svoje pesmi objavila v Idiotu.

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Nasvet

    Muanis Sinanović

    Ne navadi se nanj; / ne biti vajen prestola je blagoslov

  • Balada in romanca

    Primož Čučnik

    Karantena je za mano, tvoj norec se jutri vrača v Ljubljano.

  • Krog

    Alja Adam

    pripadam telesu, večjemu od svojega

Izdelava: Pika vejica