Da ne bo pomote

Vesna Liponik

Parkiram med mizami, čim bliže svoji. Igor s kiviji že razklada, že bodo šli tipi prvo kavo spit, jih že vidim, pa kakega kratkega. Simon v androginem pastelnem kombinezonu podrhteva med zelenjavo kot tleča cigareta. Ni še čas za to, ne še. Najprej nekaj ur tehtanja, kovinskih odbleskov, dovtipov. Simpatični Simon.

Tu parkiram. Minke ne bo, premrzlo je in ni šla nabirat, čeprav ne more brez. Ni ji treba, ampak navadiš se in potem, tako je rekla. Danes pride z enajstko, polna torba jajc, vprašala bo za čaj, metin, nič ne bo zastonj.

Izstopim, pogled poln kišt, da spraznim, preden Jovo zateži za avto. Samo meni mora težit. Jebiga. Ni težil dedeju, ateju. Dve generaciji gospodarjev, iste stranke, žive, te iste stranke, že prihajajo. Jaz sem tretja, ampak z mano je drugače.

O avtorju. Vesna Liponik, rojena v decembru, študira primerjalno književnost in slovenščino, svoje pesmi objavila v Idiotu.

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Destrukcije

    Vid Karlovšek

    glodam kost / ližem kri // pišem pesem / ves se tresem / ves sem trezen // poklanjam rožo / ne pa kože / in se klanjam // posedam gledam k sosedam

  • Pesmi iz zakulisja

    Niko Šimenc

    Morda res ni slabo, če so demoni za vikend poslani domov. Tako enostavno se sliši, kot bi jim lahko neko soboto skrbno spakiral kovčke, jim poklical uberja in rekel: adijo.

  • Mušice

    Martina Potisk

    z grozdi grenadiram / spredaj papirnato restavracijo natakarja preprost plesni korak / nadalje pladnje plazovje svoj prenapolnjeni pisker klovna ki / nema ama veze o eni meni sicer imam navadno vedno rada / masakerske kalorije kozlarije koktejle ahja jasno ane

Izdelava: Pika vejica