Celo popoldne

Pesem iz zbirke Lakota

Jure Jakob

Ne le svetloba,
ki je ne znam opisati.
Ne obliva me kot sonce,
ki mi je potemnilo kožo.
Jasno vidim jasen dan.
Dotika se me, hvaležen sem.

Čez nekaj časa bo vse izginilo,
in ne bom se spomnil,
če se zdaj ne opomnim.
Mogoče bom potem znal.
Vedel, da ni le svetloba.
Šele ko manjka,
lahko rečeš, kaj je bilo.
Trd kruh za človeka,
dober kvas za pesem,
vesele drobtine za ptiče.

Celo popoldne so v rahli burji
ti ptiči kar čivkali,
in sence dreves so plesale
po taktu glasbe,
tako prisotne,
kot da na svetu nikoli ni
ničesar drugega.

O avtorju. Jure Jakob se je rodil l. 1977 v Celju. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je magistriral iz primerjalne književnosti. Je avtor petih pesniških zbirk (Tri postaje, Budnost, Zapuščeni kraji, Delci dela, Lakota), monografske študije o pripovedništvu Lojzeta Kovačiča Otroški pogled, esejistično prozne knjige Hiše in drugi prosti spisi in dveh pesniških slikanic za otroke (Morje, Skrivni gozd). … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Cmurek VI

    Uroš Prah

    neobvladljivost / lastnega popoldneva / nad silo reke / vztrajna vzdržnost / razočaranja / ta nenehna pretočnost

  • Stanovanje samske ženske

    Liu Zakrajšek

    Od tukaj vidim čisto majhen kos neba.

  • Pesmi v didaskalijah

    Sergej Harlamov

    otroška staja brez zunanjega roba / brez kretnje zaškriplje v mečih

Izdelava: Pika vejica