Celo popoldne

Pesem iz zbirke Lakota

Jure Jakob

Ne le svetloba,
ki je ne znam opisati.
Ne obliva me kot sonce,
ki mi je potemnilo kožo.
Jasno vidim jasen dan.
Dotika se me, hvaležen sem.

Čez nekaj časa bo vse izginilo,
in ne bom se spomnil,
če se zdaj ne opomnim.
Mogoče bom potem znal.
Vedel, da ni le svetloba.
Šele ko manjka,
lahko rečeš, kaj je bilo.
Trd kruh za človeka,
dober kvas za pesem,
vesele drobtine za ptiče.

Celo popoldne so v rahli burji
ti ptiči kar čivkali,
in sence dreves so plesale
po taktu glasbe,
tako prisotne,
kot da na svetu nikoli ni
ničesar drugega.

O avtorju. Jure Jakob se je rodil l. 1977 v Celju. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je magistriral iz primerjalne književnosti. Je avtor petih pesniških zbirk (Tri postaje, Budnost, Zapuščeni kraji, Delci dela, Lakota), monografske študije o pripovedništvu Lojzeta Kovačiča Otroški pogled, esejistično prozne knjige Hiše in drugi prosti spisi in dveh pesniških slikanic za otroke (Morje, Skrivni gozd). … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Pismo komunistu

    Muanis Sinanović

    cel dan je bilo nebo enakomerno, sivo. kot pred nevihto. toda nevihte ni bilo

  • Preobrazbe v snegu

    Tom Veber

    Včasihse moraš v vsej tišini sveta zavleči v gozd

  • Nenadoma zadišiš po dihanju

    Miha Maurič

    dihanje je nepovratno izgubljanje