* * *

Veronika Razpotnik

zgrešila sem stikalo na hodniku
in prižgala steno
leseno pohištvo joče
zavese stegujejo plapolajoče roke
kradejo vžigalice
in si z njimi prižigajo cigarete
nikoli ne stopaj na hodnik
kjer rojijo kresnice
tam boš kaznovan z žerjavico v ustih
in boš fakir
sedeč na pokončnih žebljih
in požiralec mečev se ti bo prasketajoče priklonil
ne legaj na parket
kadar puhti od njega
in nikar ne uporabljaj dvigala
pokljajoče bo pristalo v pritličju
in te uničilo z gravitacijskim pospeškom
zdaj je pregorela še zadnja žarnica
poslala me je v izgnanstvo
zato dremam v atriju
kjer koncertirajo črički
in pogrešam noči
ko sem še lahko poslušala brnenje hladilnika
a kaj
ko je leteči ogorek ugasnil
preden sem si uspela kaj zaželeti

O avtorju. Veronika Razpotnik (1997, Ljubljana) trenutno zaključuje dodiplomski študij biokemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. V letu 2018 je objavljala v reviji Mentor in pri spletni platformi Koridor – Križišča umetnosti ter se uvrstila v jagodni izbor natečaja Rdeča nit in med finaliste 19. Pesniške olimpijade. Sodelovala je pri organizaciji dveh samostojnih recitalov pesniškega društva Psevdopoeti. Ukvarja se tudi s petjem. … →

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Izgubljeno v

    Špela Setničar

    Le nekajkrat pomisliš na solsticij teles in kako je njegova duša v vsem prezirno pofukljiva

  • Jesenska

    Alan Hazdovac

    Že od nekdaj sovražim
    november.

  • Ulični pogled

    Peter Semolič

    Corriere della sera najavlja, da bodo v naslednjih dneh po petih letih Rim ponovno zavzeli avti z logotipom Googla in s kamerami.