Ples v maskah

Aljaž Krivec

Ko se je mladi James Cagney zvrnil med vrati in padel v prostor, tako rekoč oblečen v polivinil, se nisem posebej spraševal, kaj se dogaja. Gledal sem iz napačnega zornega kota in nisem bil sposoben pomisliti na gledalce, za katere je James čisto zares umrl. Najbrž so nosili rože v Stanfordville celih 55 let prezgodaj. Ta zgodba se nenehno ponavlja. Prvi Topalović, drugi Topalović, tretji Topalović, četrti Topalović, peti Topalović. Pet Topalovićev in nobene ženske. Rojevanje je uganka … Gal, Gaber, Mohor, Ožbej, Vid, Burga, Primož, Til in Nana in Ožbej potone. In kdo piše? Alberto Caeiro? Alvaro de Campos? Mogoče kateri od osemdesetih drugih? Pade prva maska, Peter Gabriel se iz rože prelevi v lisico. Kure krade, ampak moj dedek je ni nikoli uspel videti. Enkrat sem jo slišal, ko sem opolnoči gledal Jamesa Bonda, tistega s Seanom Conneryjem, ko je bil še mlad in postaven. Lahko imam nešteto domov, dva avtomobila, par naslovov za elektronsko pošto in kup facebook profilov. Lahko bi se vprašal, če so Queeni brez Freddieja Mercuryja še Queeni in če je Paul Rodgers nekaj takega kot dolge brade poznih Beatlov. Bolje je igrati v commedii dell’arte kot biti Peter Sellers v The Prisoner of Zenda. In ko Eminem reče »I am whatever you say I am«, se počutim kot takrat, ko čakam pred okencem na pošti in se sprašujem, če pred menoj stoji vdova ali mladoporočenka, in Aljaž Krivec ne obstaja.

O avtorju. Aljaž Krivec se je rodil v Mariboru leta 1991. Leta 2012 je diplomiral na temo »beat literature« na oddelku za Primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, v 2015 pa zagovarjal magisterij (bolonjska stopnja) Novi pristopi v sodobni poeziji. Ukvarja se predvsem z literarno kritiko in refleksijo lokalnega kulturno-umetniškega prostora, občasno pa tudi s pisanjem poezije in proze,  moderiranjem  literarnih … →

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Geneza

    Aksinia Mihailova

    I. Počasi, po gumbih odpeti telo ko hlastaš za zrakom kot zrela kostanjeva ježica razklene svoje bodeče pesti. Najpomembnejše se dogaja v gumbnicah žil utrujena … →

  • Čvrst pogled

    Aleksandar Ristović

    Nek majhen okusno pripravljen pogreb, z duhovnikom v kot noč črnih oblačilih in z mrtvecem, ki se skoraj nasmiha. In z dekleti, ki strežejo vino, … →

  • Sobote

    Katarina Stopar

    Rustikalno popoldne. Sonce posije le za toliko, da te zmede. Dovolj poležavanja, zanič čajev in slabega zraka. Dovolj vsega; neba in ptic in rož, si … →

Izdelava: Pika vejica