Pejsaži

Aljaž Krivec

Pejsaži mest in ptic so vlekli krajce,
na mokri šoti se kamenje lomi,
samí smo smešni, sami smo fantomi,
v vulkanih iščemo železne srajce.

Mesec porabi svilo, hrome zajce,
bojijo se mrež, kupček listja dvomi,
njih mastni kremplji, vest in mrest aromi,
ki polni polne žepe moje srajce.

Naj žvečim steklo, pijem vraslo vino?
Naj meljem travo, goltam žilno reko?
Naj srkam morje, mučim trdo glino?

Prinesi jim kozarec in obleko,
natoči nafto, Jezusa in slino,
in glej jih, tkejo lansko si prevleko.

O avtorju. Aljaž Krivec se je rodil v Mariboru leta 1991. Leta 2012 je diplomiral na temo »beat literature« na oddelku za Primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, v 2015 pa zagovarjal magisterij (bolonjska stopnja) Novi pristopi v sodobni poeziji. Ukvarja se predvsem z literarno kritiko in refleksijo lokalnega kulturno-umetniškega prostora, občasno pa tudi s pisanjem poezije in proze,  moderiranjem  literarnih … →

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Dodaten sonet za splet

    Matej Krajnc

    Že dneve in tedne in leta čakam, da bi mi sporočili. To je to. Kar koli. Vsako sporočilo bi bilo dobrodošlo. Zato na koncu stavkov … →

  • Geneza

    Aksinia Mihailova

    I. Počasi, po gumbih odpeti telo ko hlastaš za zrakom kot zrela kostanjeva ježica razklene svoje bodeče pesti. Najpomembnejše se dogaja v gumbnicah žil utrujena … →

  • Čvrst pogled

    Aleksandar Ristović

    Nek majhen okusno pripravljen pogreb, z duhovnikom v kot noč črnih oblačilih in z mrtvecem, ki se skoraj nasmiha. In z dekleti, ki strežejo vino, … →

Izdelava: Pika vejica