Paladij

Gašper Torkar

Skoraj bi pozabil na sveto nesmiselnost sveta.
Na to, kje se začne in kje konča. Kakor pesem.
Reči hočeš: bili smo tam, ampak nismo imeli

nadzora nad svojimi glagoli, prihajali in odhajali
so naravno. Kakor tiste res dobre pesmi.
Skoraj bi pozabil na začetek, na peskovnik

in njegov konec. Prepričan sem bil,
da se lahko ustavim in da bo steklo vzdržalo
moje majhno telo. Zdaj vem: tu se odpirajo razpoke

še za takrat. Svet ni pozabljen; nazaj prihajam
z mirnim, počasnim korakom, kakor da vsa nežnost,
ki jo premorem, nakazuje vrhunec moje moči

in se mi po telesu pretaka čista koncentracija.
Pesem je prostor zbranosti. Kosila so končana,
kave in čaji popiti, poglavje je prebrano.

Čas za nove premike v nove prostore.
Treba se bo usesti na klop
in odpisati svoje življenje stran

na digitalni listek papirja. Kako se nasloviti?
Kot pesmi; začnejo se iz nič in končajo z nami.

O avtorju. Gašper Torkar je pesnik in glasbeni producent. Prihaja iz Novega mesta in živi v Ljubljani. Leta 2013 je izdal svoj pesniški prvenec Podaljšano bivanje pri LUD Literatura. Deluje kot član uredništva IDIOT in gledališkega društva DivinaMimesis.

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Geneza

    Aksinia Mihailova

    I. Počasi, po gumbih odpeti telo ko hlastaš za zrakom kot zrela kostanjeva ježica razklene svoje bodeče pesti. Najpomembnejše se dogaja v gumbnicah žil utrujena … →

  • Čvrst pogled

    Aleksandar Ristović

    Nek majhen okusno pripravljen pogreb, z duhovnikom v kot noč črnih oblačilih in z mrtvecem, ki se skoraj nasmiha. In z dekleti, ki strežejo vino, … →

  • Nick Cave and the Bad Seeds: Fifteen Feet of Pure White Snow

    Ivana Komel

    Včasih svet obstoji ob nekem čustvu, ki vedno znova ustvarja galaksije in mlečne poti do srca. Kot injekcija odvisnosti, ki brizgne v zrak veselje in … →