Osti

Esad Babačić

Tam nekje v poznih osemdesetih sem pogosto zahajal v Sarajevo, kjer sem spoznaval različne ljudi. Eden tistih, ki so mi odprli mesto, kot rano, ki se nikdar ne zaceli, je bil tudi Josip. Nekega jutra, ko sem prišel z nočnega potepa, je že vstal. Tako vsaj se mi je zdelo, saj je deloval kot nekdo, ki se je res dobro spočil in se odpravlja na delo. Bil sem nemalo presenečen, ko mi je razložil, da je vso noč prevajal. Nisem mogel verjeti; medtem ko sem jaz ponočeval in zunaj zapravljal čas, je on prevedel celo zbirko Tomaža Šalamuna. Tako mi je slavnostno oznanil, ves obžarjen od poezije svojega prijatelja. Takšen je bil Pepi, kot so ga klicali prijatelji: vulkan poezije in predvsem topline, ki mu je ni nikdar zmanjkalo. Poezija kot način življenja. Sladka utopija! Pepi jo je živel, do zadnjega trenutka. V tem je bil pošten in odkrit, do sebe in drugih. Ko sem ga srečal naslednjič, ni bilo prav nič drugače. Pepi je bil vedno tam, na vrhu, z vso svojo lavo, ki je bruhala besede kot neskončno ljubezen. Smo zmožni zdržati toliko zvestobe nekemu jeziku in njegovim darovom, vse v tako kratkem času, ki mineva med enim in drugim trenutkom? Brez upanja, na drugačen konec? Smo! Ker so ljudje, ki rastejo, kljub svoji minljivosti. Ker se hranijo z ljubeznijo. In če je na koncu te ljubezni poezija, še toliko bolje. Hvala, Pepi, ker si me naučil bedeti v poeziji in jo piti počasi, s celim bitjem. Čutim, kako si nas objel in nas ne spustiš. Dobro jutro, dušo!

O avtorju. Esad Babačić je rojen v Ljubljani, kjer živi in piše tudi danes. Nekoč je delal v pekarni, kasneje začel pisati poezijo in se vpisal na študij Slovenistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Iz Panove piščali Josipa Ostija

    uredništvo

    Med sadeži v / mojem vrtu najljubši / so mi haikuji.

  • Albini Pandur

    Tibor Hrs Pandur

    Kako povzet življenje človeka v parih stavkih, v nekaj besedah? Kako se zahvalit, kako se oddolžit, kako povrnit desetletja ljubezni nekomu, ki je svoje življenje … →

  • »Še nobena ženska ni napisala ›preveč‹«

    Tea Hvala

    Ameriška publicistka, feministična teoretičarka in kritičarka kulture bell hooks je umrla 15. decembra 2021 v devetinšestdesetem letu starosti. O njeni priljubljenosti, če ne kar zvezdniškem statusu, so v dneh po novici, da je podlegla bolezni, pričale številne osmrtnice v anglosaškem časopisju, kar je nenavadno za avtorico, ki si je z besedo in dejanji prizadevala za feministično revolucijo, glavni problem pa videla v »kapitalistični patriarhalni belski nadvladi«.

Izdelava: Pika vejica