Možnost nekoga

Rok Korošec

Enkrat bo nekdo skoraj jaz. Odklenil
bo vrata mojih tisoč različnih verzij
in vstopil skozi vseh tisoč lukenj hkrati.
Brez prikrivanja, očitna okupacija,
ki se ne boji korespondence
z duhovi naključij. In se bo imel za
najemnika mojih foteljev, oblepljenih
z nazivi in umiki. Vodil bo razgovore
z ostalimi, ki se bodo prijavili
na razpis za zatočišče v topli
vlagi ideje. Pomislim, kako
prav sem imel, da sem nekomu dal
to priložnost. Sedanjost pronica
skozi sito oblakov. Nekdo bo
polnil pepelnik z ogorki mojih cigaret
in iskal dlani mojih staršev.
Razmišljal bo o rečeh, ki nekoga
razočarajo in razveselijo hkrati.
V zagonu navdiha bo končal
to pesem, ki sem jo tako dolgo
iskal med poplavo živega srebra,
in nikoli našel. Zdanilo se bo.
Bori bodo plesali s pticami v vetru.
Zaklenil se bo v svobodo, v sedanjost,
v vakuum mojih želja. Veriga
odločitev, umrle sanje, radost,
ki jo opazuješ pri otrocih, ko so
zatopljeni v igro in je takrat videti
tako nedolžna in preprosta. Sam si bo
naredil prostor na zarasli planoti.
Razsekal bo olesenelo žalost, namočil
zemljo s petjem in smehljanjem.
Morda se bodo ob korenine spotikali
celo otroci in bo z njimi sopel pes čuvaj.
Rad bi samo, da se me nekdo
spomni, ko bo zajel žlico juhe iz
moje lobanje, jo približal k ustom
in pihal, dokler se ne bo ohladila.

O avtorju. Rojen 8.3.1988 na Ptuju. Tam končal gimnazijo. Pred kratkim sem diplomiral na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V skladu s trendi sem brezposelni zdravnik. Živim med Halozami in Madridom. Vmes se ustavljam na Ptuju in v Ljubljani. Objavljal sem v reviji Idiot, v Rukopisih 35, bral na Mladih rimah, na festivalu … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Geneza

    Aksinia Mihailova

    I. Počasi, po gumbih odpeti telo ko hlastaš za zrakom kot zrela kostanjeva ježica razklene svoje bodeče pesti. Najpomembnejše se dogaja v gumbnicah žil utrujena … →

  • Čvrst pogled

    Aleksandar Ristović

    Nek majhen okusno pripravljen pogreb, z duhovnikom v kot noč črnih oblačilih in z mrtvecem, ki se skoraj nasmiha. In z dekleti, ki strežejo vino, … →

  • Nick Cave and the Bad Seeds: Fifteen Feet of Pure White Snow

    Ivana Komel

    Včasih svet obstoji ob nekem čustvu, ki vedno znova ustvarja galaksije in mlečne poti do srca. Kot injekcija odvisnosti, ki brizgne v zrak veselje in … →