Mati

Robert Kuret

V sobi se mi je sesula omara.
Preveč knjig je bilo na njej.
Starši so me zapeljali do lesnine, da bi izbral novo.
Ampak tam niso zares imeli omar,
samo postelje, mize, pisarniške stole
in te stvari.

Na parkirišču sem pogledal mamo.
Siva je bila. Skoraj čisto siva.
Vesolje se je nehalo širiti.
Kdaj se ti je to zgodilo?
Zakaj se nisi pobarvala?

O avtorju. Robert Kuret (1987) je absolvent slovenistike na Filozofski fakulteti. Občasno objavi kakšno pesem, zgodbo ali pa članek, ki se tiče literature oz. filma (Airbeletrina, Literatura, Radio Študent, Rukopisi, Idiot, Mentor, Zgodbarnica, zbornik Mladih rim). Je soavtor pesniške zbirke Kadaver Hermione Granger, dobitnice nagrade za najboljšo samozaložniško knjigo leta 2011. Rad … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu
  • Silvo Malek pravi:

    Lepa sodobna pesem z lepotno napako, ki pa naj kar ostane, ker je izras današnje dobe! Ta napaka je, strah pred starostjo! Zakaj siliti mater v mimikrijo, v potvarjanje z naravo danih dejstev?

  • Andrej B. pravi:

    Se strinjam z izrazom današnje dobe! Zanimivo pa, da se neobstoj knjižnih omar v sodobnih pohištvenih programih, tako značilen izraz današnje dobe, ki pogosto nastopa v komentarjih razvrednotenja literature, zdi (vsaj pišočim) manj samoumeven.

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Geneza

    Aksinia Mihailova

    I. Počasi, po gumbih odpeti telo ko hlastaš za zrakom kot zrela kostanjeva ježica razklene svoje bodeče pesti. Najpomembnejše se dogaja v gumbnicah žil utrujena … →

  • Čvrst pogled

    Aleksandar Ristović

    Nek majhen okusno pripravljen pogreb, z duhovnikom v kot noč črnih oblačilih in z mrtvecem, ki se skoraj nasmiha. In z dekleti, ki strežejo vino, … →

  • Nick Cave and the Bad Seeds: Fifteen Feet of Pure White Snow

    Ivana Komel

    Včasih svet obstoji ob nekem čustvu, ki vedno znova ustvarja galaksije in mlečne poti do srca. Kot injekcija odvisnosti, ki brizgne v zrak veselje in … →