Lamb: Best kept secrets, Lullaby

Iz cikla: Narejeno iz metala in kamnov

Ivana Komel

Včasih pride kakšno jutro,
ko se vse želje zlijejo v eno samo,
ki ti jo želim zaupati.

Raztrešči me kot najboljši šampanjec
ob svojo usidrano srečo.

Naj se črepinje mojega bitja
razblinijo kot boleči spomini.

Naj bo nič mene in polno tebe
and always and forever we’ll be free.

Včasih pride kakšno popoldne,
ko se vsi upi spremenijo v enega samega,
ki si ga želim doseči.

Shirati telo, odbrenkati čustveno noto,
doživeti popolno zavestno amnezijo.

Naj besede in dejanja izgubijo svoj
dejanski pomen v izdihnjenem zraku.

Naj svinčnik obstane v roki kot Gajdusekov
tolažeči cianid ali pa kot best kept secrets.

In potem pade noč …
Množica sanj prikliče vse želje in upe nazaj,
ki jih ne morem zaustaviti.

Šampanjec privre na oči, črepinje zarežejo v notranjost,
zavest zlije besede kot kuru bolečih spominov.

In svinčnik v tresočih se rokah zapiše uspavanko
kot zašepetano skrivnost zraka.

Always and forever, just be with me.

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Preveč besed tako ali tako ni dobro

    Maja Šučur

    S Tonetom Škrjancem se na čaju nisva dobila približno ob petih, kot je naslovil eno od svojih pesmi v zadnji zbirki Sladke pogačice (Prišleki), temveč nekaj za čaj nič … →

  • Geneza

    Aksinia Mihailova

    I. Počasi, po gumbih odpeti telo ko hlastaš za zrakom kot zrela kostanjeva ježica razklene svoje bodeče pesti. Najpomembnejše se dogaja v gumbnicah žil utrujena … →

  • Čvrst pogled

    Aleksandar Ristović

    Nek majhen okusno pripravljen pogreb, z duhovnikom v kot noč črnih oblačilih in z mrtvecem, ki se skoraj nasmiha. In z dekleti, ki strežejo vino, … →

Izdelava: Pika vejica