Kdo je prost

Poskus nekakšne (aktualne poritične) igre v treh dejanjih

Cene Čop

Udeleženci igre:

Prvi človek in drugi človek ali dva človeka

Množica ali veliko jazov

Komentator

Dogaja se zunaj

 

PRVO DEJANJE

Dva človeka

Dva človeka nisva vedela, za kaj gre, ko sva nekaj spregledala.

Nisva vedela niti tega, ali sva nekaj spregledala ali samo pozabila videti.

Ugotovljeno je bilo, da sva nekaj pozabila ustno pojasniti, potem pa še črno na belem, ampak niti sama ne veva, kaj je to.

Komentator

Ljudje si kupujemo hiše in avtomobile, samo pomislite, in nasploh kopičimo imetje, ampak po navadi niti ne pomislimo na to, da je po zakonu vse last naše davčne številke, ki so nam jo poslali takoj po rojstvu, ko se – naj nam je nekaj višjega od nas priča – še nismo zavedali.

Dva človeka

Dva človeka skratka nisva vedela, za kaj gre, ko nečesa nisva znala pojasniti. Pojma nisva imela.

Zakaj bi odstopil, sem rekel.

Niti na misel mi ne pride, da bi odšel, to je jasno.

To so igrice, ozadja, aferice, podtikanja, nič ne bo iz tega.

Komentator

Ne moreta si dajati medsebojne potuhe in ne moreta se izgovarjati, da je eden namočil drugega. Oba sta namreč mokra. Oba hkrati namočena.

Če si nekdo izmišljuje, je seveda logično, da se mu včasih zatakne ali pa se prvič izmišljeno ne ujema z drugič izmišljenim.

To je tako kot pri stanju na bančnem računu, kjer se želje in dejanko stanje nikdar ne ujamejo.

Neujemajoči so tudi zakoni, pa tudi pravniki, ki jih tolmačijo, se ne ujemajo.

To izgleda tako, da prvi vleče v eno, drugi pa v drugo stran.

Premo sorazmerno in prekomerno.

Dva človeka

Dva človeka skratka nimava pojma, za kaj gre, medtem ko je, vsaj tako se zdi, marsikomu popolnoma jasno.

Zamrznil se bom, vam povem.

Boste že videli, nič se ne bo zgodilo.

To bo še tvistov ta teden, nismo še končali.

Pa to ne morš verjet, nje.

Ablast, Ablast, Ablast, samu ablast ablast in ablast.

 

DRUGO DEJANJE

 

Komentator

Prvemu bi morali porezati prste in ga po možnosti naučiti javnega govora, tako da ne bi več niti pomislil na to, da bi še kdaj koga tikal.

Drugemu pa bi morali brezpogojno odrezati jezik in ga poslati v večno zasebnost, kjer bi se moral ukvarjati z otrokom in ženo, ki ju zanemarja, tako rekoč po službeni dolžnosti.

(Ukvarjanje z otrokom v mladih letih njegovega čustvenega razvoja, ko je še izrazito nestabilen, je osrednjega pomena za nadaljni razvoj otroka kot odrasle osebe.

O pomenu ukvarjanja z ženo seveda ne gre izgubljati besed: Treba jo je ljubiti. Brezpogojno. Tudi če nista za skupaj.)

Množica

Dva moža nista bila za skupaj, ampak postala sta zaveznika.

Komentator

Nekaj nižjega je zanju priča, da sta vse posle z gotovino opravljala nevede in zakonito.

Človek človeku pač posodi, ta pa mu potem vrne ali pa tudi ne, sploh če se stvar dogaja v družini.

Družina je sveta, zato bognedaj.

Bančni računi pa tudi niso posvetni, to je le napačna predstava, ki jo imamo.

Množica

V tej norišnici smo vsi enaki, pred neumnostjo in pred zakonom.

Komentator

Na tem mestu odprimo razpravo o neposvetnem elementu bančnega računa, pa tudi davčne številke, če hočete, saj sta zadevi povezani, potem pa se bomo posvetili tudi skrinjam nezavednega.

Tudi pojem premoženja naj bo podvržen preiskovanju.

Šele človek, ki lahko ponosno prizna, da ničesar nima, začne uveljavljati svobodo, ampak pokažite takšnega človeka.

In ga kamenjajte.

Množica

Dež peska ga zlepa ne zadene, kaj šele kamen.

Komentator

Kamen z lahkoto zadene lopova.

Lopovov je toliko, da jih res ni težko zadeti.

Zbrani pod krinko predstavnikov ljudstva gladko kradejo.

To je postalo norma.

In še njihova taktika:

Množica 

Vrgel bom prvi, ker ni hudič, da bom s kamnom zadel nekoga drugega, s tem pa odvrnil pozornost javnosti od sebe in neovirano naprej kradel.

Dva človeka

Vrgel bom prvi, ker ni hudič, da sem na funkciji in lahko vplivam na vse, ki jih je strah, da bodo ostali brez službe, banke, lopovske tolpe …

to so moji zvesti pajdaši, skupaj bomo rovarili, ko jih bom nagradil, nastavil na položaje in jim opral možgane …

nihče v tej državi ni neodvisen, pa naj se še tako važi.

Množica

Zjutraj se bomo zbudili v blatu, butasti ali pa pametni, saj je vseeno.

Komentator

In res so se zbudili.

Množica

Dokler nismo v dreku, je še dobro, smo razmišljali nekateri, drugim pa je bilo že to preveč.

Nekaj bo treba narediti, so vpili tretji.

Pojdimo kričat na ulice, mogoče nas bo kdo slišal.

Komentator

Slišali so, vsaj nekateri, ampak skozi eno noter skozi drugo ven, tako kot po navadi.

Glavnega vprašanja seveda niso razrešili, ne oni, ne onadva, ne kateri tretji,

pa tudi četrtim ni uspelo, namreč:

Kako biti svoboden, ko te uklepajo davčne, bančne in druge transakcije.

Množica

Kaj bomo naredili. Kako bomo odgovorili na najhujše?

 

 

TRETJE DEJANJE

 

Množica (se razživi)

Jaz se bom izogibala transakcijam, je rekla ena pametna, in odšla.

Jaz bom šel na ulico, je rekel neumni, in kričal.

Jaz bom šel na ulico in žvižgolel.

Jaz pa bom šel na ulico in hodil s hudo palico.

(in še bolj razživi)

Jaz si bom nekaj napisal na majico;

jaz se bom zamaskiral;

jaz bom razbijal;

jaz bom pel;

jaz bom tolkel;

jaz bom piskal;

jaz bom vriskal;

jaz bom stokal;

jaz bom jokala;

jaz se bom prestopala;

jaz bom igral na ulici;

jaz bom metal petarde;

jaz bom vihral z zastavo;

jaz bom pel himno;

jaz bom jedel indijske oreščke;

jaz bom grmel;

jaz bom rohnel;

jaz bom pripeljal sina;

jaz bo nosila hčerko;

jaz bom delil letake;

jaz bom napisal pesem;

jaz bom izključil vse druge možnosti;

jaz bom Hamlet;

jaz bom Ofelija;

jaz bom kurent;

jaz bom Karenina;

jaz bom prenesel sporočilo;

jaz bom mirno hodil in se poslušal;

jaz bom upoštevala svoje srce;

jaz bom ponorel;

jaz bom udaril svojo mamo;

jaz bom razbil steklenico;

jaz bom potrgal napeljavo;

jaz bom pomolzel kravo;

jaz bom napisal sonet;

jaz bom izdal obveznico;

jaz bom odprl dvajset bančnih računov na različnih bankah;

jaz bom vpil na bančnega uslužbenca;

jaz se bom ljubila;

jaz se bom ljubila s svojo najboljšo prijateljico;

jaz sem peder;

jaz bom bobnala;

mene lulat;

jaz sem intelektualka;

mene zebe;

jaz bom samo opazoval;

jaz bom ljubila svojega bližnjega;

jaz bom pozabljal;

jaz bom ploskal;

jaz bom plesala;

jaz bom grizel;

jaz se bom smejala;

jaz bom igrala kitaro;

jaz bom nogometni sodnik;

jaz bom še razmislila,

jaz bom prinesel žogo;

jaz bom govorila resnico;

jaz se bom usedel;

jaz bom nekaj pojedla;

jaz bom nekaj povedal;

jaz imam strah;

sem mar jaz kriv;

zganjala bom hrup;

kričal bom na ves glas;

cepetala bom;

z nogami bom tolkel po tleh;

pozivala bom;

vrgel bom jajce;

pljunila jim bom v obraz;

zažgal bom sliko;

raztrgal bom zastavo;

peterokrako bom razrezala na krake;

jaz bom mitotvoren;

državotvorna sem;

jaz bom molila;

jaz se bom napil;

mene ne bo nihče zmerjal;

mene ne bo nihče primerjal z zombiji;

ven jih bom pometla;

odnesel jih bom skozi vrata;

mene aretirajte;

lahko greste tudi skozi okno;

za nos me vlečejo;

jaz jim bom vrgla verižico;

jaz jim bom zataknil rožico;

jaz jih bom pobožala,

jaz jih bom uščipnil;

jaz jih bom usekal;

jaz jih bom počesala;

jaz grem z vami;

jaz se vam pridružim;

vrgel bom granitno kocko;

vrgla bom vrtnico;

jaz vas bom zadušil;

jaz vas bom odstavila;

dojila vas bom;

jaz sem tukaj samo začasno;

jaz podpiram;

nekaj bo treba narediti;

jaz mislim;

jaz si prizadevam;

jaz slutim;

jaz hočem;

jaz navijam za;

jaz se odrekam;

jaz ne vem več, kako naprej;

jaz nimam za kruh;

jaz imam vlago;

jaz imam ledeno;

jaz nimam za otroka;

jaz stradam;

jaz si trgam od ust;

živim iz rok v usta;

jaz beračim;

jaz varčujem;

jaz ne sledim;

jaz obtožujem;

jaz kmetujem;

mene sicer boli kurac;

jaz verjamem;

jaz sem Aldo;

jaz sem samohranilka;

jaz sem čutveno nezrel;

jaz sem noseča,

jaz redno vadim;

jaz verjamem v čudeže,

jaz sem zajeban;

bojim se črne mačke;

vraževerna sem;

sovražim smrkce;

ne vidim drugega izhoda;

jaz sem luč na koncu tunela;

jaz imam štiri otroke;

jaz sem ostal brez pokojnine;

jaz sem brezposeln;

s polno ritjo je lahko srati;

jaz bom preživel;

jaz sem Aldona,

jaz sem ranjen;

jaz sem prizadeta;

jaz nimam več ničesar;

jaz sem svoje povedal;

v kakšnem svinjaku živimo;

jaz se ne grem več;

to je čisto noro.

Množica (v en glas)

Vsi naenkrat izginimo.

(Vsi naenkrat izginejo).

Pssst;

 

KONEC DEJANJA, KONEC IGRE, NEKAKŠEN ZAČASNI KONEC

O avtorju. Cene Čop se je rodil na Bledu in v Bohinju, gimnazijo pa je obiskoval v Kranju in na Jesenicah. Študij primerjalne književnosti in sociologije kulture je nato obiskoval v Ljubljani in v Leipzigu. Študija ni nikoli dokončal, saj se je že med študijskimi obveznostmi začel posvečati skoraj izključno branju in … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Panika, temà in strah!

    Ivana Zajc

    Dvigalo Petra Semoliča ne skriva literarnega spogledovanja s Sartrovimi Zaprtimi vrati. Tudi tu osebe prisilno zasedejo skupni prostor – dvigalo, ki se je ustavilo – in ne morejo ven. Zaplet, … →

  • Inventura iztrganega sveta

    Urban Zorko

    Leta 2013 z nagrado za mladega dramatika nagrajeni dramski prvenec scenaristke in publicistke (sicer diplomirane dramaturginje) Vesne Hauschild (l. 85) je sprva klil iz televizijske … →

  • Miza pri Koritniku

    Cene Čop

    Udeleženci igre: Žanž ali Don Juan, karierist Ljerka ali Emanuelle, žena znanega moža Janeza Koritnika Sekič ali drvar, okoljevarstvenik Dogaja se na kuhinjski mizi in … →