Geneza

Aksinia Mihailova

I.

Počasi, po gumbih odpeti telo
ko hlastaš za zrakom
kot zrela kostanjeva ježica
razklene svoje bodeče pesti.
Najpomembnejše se dogaja v gumbnicah
žil
utrujena ladjevja so zakopana v njihovem pesku
in se iz njih iztrgajo kot strdki,
šopki maka, ki veni
se začnejo zlivati
od vratu proti trebuhu
in rdeče polje
tvojega odpetega telesa
trepeta v hladnem vetru jutra.

II.

Ko hlastam za zrakom,
vdihnem življenjsko sapo
spominu na maternične tekočine.
Na vratu spet zrastejo škrge
plavuti poganjajo na bokih
puh ščemi na hrbtu,
ne človek ne riba ne ptica
iščem svoj spol.
Potem se spusti angel
s košaro
obešeno na levo perutnico,
čisto na njenem dnu moja duša
obira uši z njegovega perja.

III.

Izplava
iz maternične tekočine
zajoka,
prvi požirek zraka
obudi spomin
na pretekla življenja.
Zamotajo jo v plenice,
roke in noge ji povežejo
s škrlatno pentljo.
Spomini, ki jih je prinesla s seboj,
z leti zakrnijo
in vsak del odpetega telesa
se prepusti drugačnim sanjam:
stopala brodijo po zelenečih travnikih
morski ptiči sedijo na dlaneh
in zares ne razumem več
kdo šiva srajco,
ki odpenja gumbe na telesu.

Prevedla Barbara Pogačnik

O avtorju. Aksinia  Mihailova, bolgarska pesnica in prevajalka, rojena na severozahodu Bolgarije, diplomirala na Univerzi Sv. Kliment Ohridski v Sofiji iz francoščine in slavistike, je avtorica šestih pesniških zbirk v bolgarščini (Zelišča spanja, 1994, Mesec v praznem vagonu, 2004, Trije letni časi, 2005, Najnižja plast neba, 2008, Po gumbih odpeti telo, 2001, … →

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Čvrst pogled

    Aleksandar Ristović

    Nek majhen okusno pripravljen pogreb, z duhovnikom v kot noč črnih oblačilih in z mrtvecem, ki se skoraj nasmiha. In z dekleti, ki strežejo vino, … →

  • Moč navade (na prestonski obvoznici)

    Robin Parmar

    Moje misli, alohtone, napljavljene s tokom vsakdana, zdrobljene od proda in raznesene čez cestna korita, sprane vsakršne izvirnosti, se združujejo v običajne oblike. V okljukih … →

  • *

    Franca Mancinelli

    telo, žlica v snu, zajema noč. Dvigujejo se roji, potopljeni v prsih, razpirajo peruti. Koliko živali se preseljuje v nas, potuje skozi srce, zastane v … →