* * *

Klara Otorepec

To je bilo leto,
ko so moji prijatelji delali samomore
kot po abecednem redu.
Poleti nam je skoraj zmanjkalo vode
in pokvaril se nam je pralni stroj.

Kava je bila še bolj grenka kot ponavadi,
ob 8. uri zvečer je bilo prepovedano prižigati luči
in truplo našega soseda so zgrizli glodalci,
še preden smo ugotovili, da je mrtev.

Na televiziji so vsako opoldne predvajali korejske porno filme
brez podnapisov,
začeli smo kupovati mleko iz mlekomata
in muham smo iz osamljenosti začeli dajati imena.

Že jeseni smo gradili zidove za odpadnike,
dekleta moje starosti so v trumah gola
hodila molit v stolnico za konec sveta
in po vseh pričakovanjih je koruza postala nova svetovna valuta.

Jaz sem začela hodit spat
dve uri prej kot običajno
in si skrajšala lase za 2 cm.
Nihče ni opazil.

O avtorju. Rojena Ljubljančanka (1989), deležna klasične vzgoje, tj. latinščina v osnovni šoli in neizpolnjena želja po igranju harfe. Brez prehodno objavljenih del. Brez udeležb na pesniških natečajih (z izjemo konstruktivističnega poskusa pri 13. letih na Župančičevi frulici). Z občasnimi objavami na Radiu Študent in nekaj preteklimi gledališkimi vlogami. Nekaj trenutkov na … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Geneza

    Aksinia Mihailova

    I. Počasi, po gumbih odpeti telo ko hlastaš za zrakom kot zrela kostanjeva ježica razklene svoje bodeče pesti. Najpomembnejše se dogaja v gumbnicah žil utrujena … →

  • Čvrst pogled

    Aleksandar Ristović

    Nek majhen okusno pripravljen pogreb, z duhovnikom v kot noč črnih oblačilih in z mrtvecem, ki se skoraj nasmiha. In z dekleti, ki strežejo vino, … →

  • Nick Cave and the Bad Seeds: Fifteen Feet of Pure White Snow

    Ivana Komel

    Včasih svet obstoji ob nekem čustvu, ki vedno znova ustvarja galaksije in mlečne poti do srca. Kot injekcija odvisnosti, ki brizgne v zrak veselje in … →

Izdelava: Pika vejica