Martina Potisk

Martina Potisk

Martina Potisk

Martina Potisk (1987) je rojena v Mariboru. Po končani Prvi gimnaziji se je vpisala na enopredmetni študij slovenskega jezika in književnosti na mariborski Filozofski fakulteti. Leta 2011 je diplomirala iz medbesedilnosti v romanih Draga Jančarja. Leta 2018 je na isti fakulteti doktorirala s tezo o medkulturnosti v sodobnem slovenskem romanu. Zanimajo jo predvsem interdisciplinarni paberki, sprotna književna produkcija in še neodkrite skrivnosti slovenskega razgledničarstva. Je avtorica znanstvenih in strokovnih študij, objavljenih v simpozijskih/seminarskih zbornikih (Obdobja, SSJLK) in vidnejših specializiranih revijah (Jezik in slovstvo, Slavia Centralis, Slavica Tergestina, Slovstvena folkloristika, ČZN, Philological Studies, Vzgoja in izobraževanje, Slovenščina v šoli). Vsa leta srednješolskega, dodiplomskega in doktorskega izobraževanja je prejemala Zoisovo štipendijo. Od leta 2012 dalje je intenzivneje pisala literarne kritike (Mentor, Literatura, Dialogi, Sodobnost, Tretji program Radia Slovenija). Leta 2019 je prejela Stritarjevo nagrado, namenjeno perspektivnim mladim literarnim kritikom/kritičarkam, in bila nominirana za ime tedna na Valu 202. Kot vabljena gostja je z esejističnim prispevkom sodelovala na 6. mednarodnem kritiškem simpoziju (Ljubljana, 2019) in soodločala o nagradi za najboljši prvenec 35. Slovenskega knjižnega sejma. Je članica Društva slovenskih literarnih kritikov. Ko nima opravka z nadstropnimi knjižnimi policami, kuje haikuje in opreza za priložnostnimi poštnimi znamkami.

Avtorjevi novejši prispevki

  • Mušice

    (Poezija, < 1 min)

    z grozdi grenadiram / spredaj papirnato restavracijo natakarja preprost plesni korak / nadalje pladnje plazovje svoj prenapolnjeni pisker klovna ki / nema ama veze o eni meni sicer imam navadno vedno rada / masakerske kalorije kozlarije koktejle ahja jasno ane

  • Literarna kritika danes: o srečevanjih med nostalgijo, vegetiranjem in mimikrijo

    (Esej, kolumna, 9 min)

    Razlogi, zakaj prihaja do nezadržnega neodobravanja ali vsaj nespoštovanja kritiškega ustvarjanja, se nahajajo v samorazgradnji, permanentni destabilizaciji in skorajda nepremostljivi kakofoniji kritiškega vrednotenja.

  • Na slovenskih knjižnih policah prav posebna prevodna izdaja

    (Kritika, komentar, 3 min)

    Knjiga s spevnim naslovom Cantora nocturna, ki se v slovenski verziji glasi Nočna pevka, ponuja podrobni prikaz skrajno plodovitega opusa argentinske književnice Alejandre Pizarnik (1936–1972).

  • Desertni izbor z mankom kalorij

    (Kritika, komentar, 3 min)

    V Kratkih rezih se avtorjeva pisava nahaja na meji med lirsko izmuzljivostjo in epsko premočrtnostjo; živopisno izrisovanje pokrajine in predmetnosti pomenljivo prekinjajo in s tem soosmišljajo spominski prebliski, spontana meditiranja ali sanjsko-groteskna ponavljanja.

  • Ko bralec sreča avtorja

    (Kritika, komentar, 6 min)

    Kaj je torej mogoče napraviti, če med branjem omenjene knjige spoznamo, da se naš sopotnik precej bolj kot nad obcestnimi kamni razveseljuje nad »svojo malenkostjo«? Najmanj troje.

Vsi avtorjevi prispevki

Izdelava: Pika vejica