Lucian Blaga

Lucian Blaga

Lucian Blaga (1895–1961) je eden od duhovnih velikanov romunske književnosti 20. stoletja. Študiral je teologijo v Sibiu in doktoriral iz filozofije na Dunaju. Bil je pesnik, dramatik, esejist, romanopisec, velik mislec ter odličen poznavalec in prevajalec zlasti nemške književnosti; največ je prevajal Goetheja, Lessinga, Hölderlina, Rilkeja, Schillerja. Že v prvi pesniški zbirki, Poemele luminii (Pesmi svetlobe, 1919), najdemo ključne metafore, ki odtlej definirajo njegovo liriko. Je tihi opazovalec kozmičnih skrivnosti, zre onstran, v svetove, ki so čutom nedosegljivi in zgolj sluteni. Njegove pomembnejše pesniške zbirke so še: Paşii profetului (Koraki preroka, 1921), În marea trecere (V velikem prehodu, 1924), Laudă somnului (Slavljenje spanja, 1929), La cumpăna apelor (Na razvodju, 1933), La curţile dorului (Na dvorih hrepenenja, 1938). Leta 1939 je postal univerzitetni profesor filozofije kulture na Univerzi v Cluju. 1948 leta so ga razrešili, ker ni hotel podpreti novega komunističnega režima. Prepovedali so objavo njegovih knjig in do leta 1960 je lahko objavljal le prevode. Leta 1956 je bil nominiran za Nobelovo nagrado. Univerza v Sibiu in univerzitetna knjižnica v Cluju danes nosita njegovo ime.

Avtorjevi novejši prispevki
  • Bralcem

    Tukaj je moja hiša. Onkraj je sonce in vrt s čebelnjakom. Vi prihajate po poti, gledate skozi rešetke v vratih … →

Vsi avtorjevi prispevki

Izdelava: Pika vejica