Leonora Flis (foto: Maj Pavček)

Leonora Flis

Svojega življenja ne delim glede na dela, ki jih opravljam, saj so med seboj, kljub razlikam, tudi esencialno povezana. Nikoli ne neham misliti na besede, na prenašanje tokov misli. Rada se učim, zelo rada tudi poučujem. Predavam na Univerzi v Novi Gorici, kjer sem pridružena izredna profesorica za književnost, na Univerzi v Ljubljani pa docentka za angleški jezik in književnost ter lektorica za angleški jezik, obenem pa svoj čas namenjam tudi pisanju recenzij in znanstvenih prispevkov, svoje besedovanje počasi razširjam tudi v bolj osebno-pripovedne, morda celo izpovedne smeri. Rada imam filme, o katerih tudi kaj zapišem, prav tako bi težko shajala brez glasbe in plesa. Skozi svoje prevajalsko početje odkrivam nove meje jezikov, kar me zabava, obenem pa prevajalstvo razumem tudi kot učinkovito česanje možganov. Ne maram statičnosti. Ljubim velika mesta, kjer se skozi izgubo v brezimni množici najdem bolj kot v malih, urejenih okoljih. Tudi zato se pogosto gibljem med Ljubljano in New Yorkom.

Avtorjevi novejši prispevki
  • Znamenja v tišini

    Če se je pred letom dni moja kretska pot končala z ljubeznijo, se je tokrat z njo začelo.

  • Na bregovih reke Isis 

    Po 28 letih sem drugič obiskala mesto, ki ga obdajajo in zapolnjujejo stolpiči, vrtovi, cerkve, kapele, pubi in taverne, skozenj pa umirjeno teče reka Isis. Vsak stolpič, vsaka kapela in tudi kakšen pub je največkrat v lasti enega od skupno 38 kolidžev, ki so del Univerze v Oxfordu. Zdi se mi, da se tamkajšnje življenje ne more odločiti, ali je globoko v tradiciji preteklih stoletij ali pa je popolnoma prilagojeno sodobnosti.

  • Kako sestavljati fragmente spomina

    V romanu Ubežni delci se prepletata spomin in zgodovina prepletata. Zasebno in javno sicer vedno hodita skupaj skozi prostor in čas, vendar uradna zgodovina ne ustreza vedno subjektivnim izpovedim prič in tistih, ki so njihove zgodbe podedovali.

  • Do prvega diha

    Kreta. Tokrat je bilo neizbežno, krvavo potrebno. Pred nekaj meseci mi je telo dobesedno odpovedalo. Pojasnil je več, predvsem pa gre za seštevek več faktorjev. Ko se zgodi takšen izpad funkcij, ti ne preostane drugega, kot da miruješ. Vse postane napor. Že nekaj stopnic ti popolnoma vzame sapo. Moti te vse, ptičje žvrgolenje se spremeni v nekaj, kar je podobno nevzdržnemu piskanju neposredno v uho. Vse je potencirano, prenabito, prenapeto.

  • Sladko-slano

    Skozi priprta polkna je videla tenko linijo sončne svetlobe. Lomili so jo veja borovca in listi figovca. V zraku je bil … →

Vsi avtorjevi prispevki

Avtorjeve knjige

Izdelava: Pika vejica