Katarina Gomboc

Katarina Gomboc

Katarina Gomboc

Katarina je bila rojena leta 1993 v Šempetru pri Gorici. Danes je razpeta med Ljubljano in Krasom, vendar se ji včasih zdi, da sega vse od Trsta do Vladivostoka. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani študira slovenščino in ruščino, vendar pogreša še kakšen slovanski jezik in filozofijo, zaradi katere bi se lahko pretvarjala, da razume svet. Zato namesto tega piše pesmi. Rada gleda Botticellijevo Pomlad, ki visi nad njeno pisalno mizo, si dela sezname knjig, ki jih še namerava prebrati in razmišlja o pesmih, ki še niso napisane.

Avtorjevi novejši prispevki

  • Malo je pesmi

    (Poezija, < 1 min)

    Malo je pesmi, ki uspejo. Dosti je tistih, ki pridejo v antologije in se bahajo skozi tisk. Ko opazujem svojo sestro pri kvačkanju, se … →

  • Na zahodu

    (Proza, 10 min)

    Veš, da ponoči ne spim, zato mi pošlješ SMS. »Sama sem doma, a prideš?« Že nekaj časa nisem šel od … →

  • Z okna apartmaja v Malinski

    (Branje, < 1 min)

    Z okna apartmaja v Malinski lahko vidiš trajekt, ki pelje od Rijeke do Cresa, lahko vidiš vrh Učke in večerno nebo nad morjem, … →

  • Poletje

    (Branje, < 1 min)

    Počasi padam v zamolklo jesen. Ker nisem šla nikamor na morje, sem si na balkonu napravila posteljo, nad njo sem … →

  • Spomini na Bolgarijo

    (Branje, < 1 min)

    Večer je in mi se pogovarjamo o tistem Bolgaru, ki je bil najprej novinar, potem pa je zbolel za multiplo … →

Vsi avtorjevi prispevki

Izdelava: Pika vejica