Franca Mancinelli (foto: Enrico Chiaretti)

Franca Mancinelli

Franca Mancinelli (1981) je izdala tri samostojne pesniške zbirke Mala kruna (Manni, 2007), Pasta madre (Nino Aragno, 2013), izbor iz katere je bil objavljen tudi v antologiji Nuovi poeti italiani 6, ki jo je uredila Giovanna Rosadini (Einaudi, 2012) in Libretto di transito (Amos Edizioni, 2018). Njene pesmi so vključene v številne antologije, med drugim XIII Quaderno italiano di poesia contemporanea (ur. Franco Buffoni, Marcos y Marcos, 2017). Kot kritičarka piše za revijo Poesia in druge. Je v uredniških odborih revij Smerilliana, Argo – annuario di poesia in bloga Interno poesia. Njene pesmi so bile prevedene v številne jezike.

Avtorjevi novejši prispevki
  • Stopiti v natančen odmerek bolečine

    Ni vse v pripravi kovčka. Treba je spakirati sebe, se dobro obleči.

  • Kritik kot šerpa

    Kritiku pripada naloga varovanja tistih vrednot, ki so bile v središču minule humanistične tradicije, ter iskanja oblik in možnosti za njihovo trajnost v sodobnosti. Te vrednote se nahajajo v marginalnem položaju, ki ga moramo bolj kot zatočišče ali izgnanstvo razumeti kot položaj, iz katerega lahko sprejmemo tisto »lahno znamenje«, tisto »komaj zaznavno napetnost«, preko katere se, po besedah Ludwiga Hohla, zgodi »ustvarjalna prenova«. Ko bo kritik odstopil od gotovosti, ki so jih ideologije in interpretativna orodja ponujala v prejšnjih desetletjih (marksizem, psihoanaliza, semiotika, strukturalizem, tematska kritika in mnogo drugih smeri in tokov), se bo moral, brez zavetja in ogrodij, karseda odpreti tistemu, kar ga približuje tej notranji nalogi, ki je nujna za izkušnjo lepote.

  • *

    telo, žlica v snu, zajema noč. Dvigujejo se roji, potopljeni v prsih, razpirajo peruti. Koliko živali se preseljuje v nas, … →

Vsi avtorjevi prispevki

Izdelava: Pika vejica