Ana Schnabl

Posoda

(Esej, kolumna, 23 min)

Tedaj še nisem razumela, da sem si žensko telo znala izpogajati le, ker je bilo nezaznamovano. Paradoksalno: svoje telo sem lahko doživljala kot žensko, ker sem ga lahko doživljala kot nevtralno. Z njegovimi specifikami se nisem obremenjevala oziroma se mi z njimi še ni bilo treba obremenjevati.
Ljubezen mojega življenja

(Proza, 20 min)

Če ne bi bila omamljena, bi bilo zasevkov tragedije manj, a nisem čisto prepričana, da ni bilo naravnost krasno, da se je moj duh tistega dne razletel.
Ponovitev, ne poglobitev

(Kritika, komentar, 4 min)

O romanu Petra Rezmana: Barbara in Krištof
Ana

(Proza, 15 min)

Kot deklica je bila moja sestra vselej močnejša in hitrejša od mene. Medtem ko sem jaz ob večerih brala v fotelju, ki nama … →
Polaganje dlani

(Esej, kolumna, 4 min)

Predreferendumsko soočenje na RTV Slovenija sem spremljala v samoti svojega amsterdamskega stanovanja. Glasnost računalnika sem navila do konca, da bi modre besede … →