Grdi raček, »guzonje« in druge nogometne zgodbe 

Iva Kosmos

Brazilija : Nemčija preko pametnega telefona Nisem športnica, ne razumem vseh nogometnih pravil, ne spremljam nogometnih klubov in nimam priljubljenega tima (simpatična mi je Barcelona, a samo […]

    • Gaude sorte tua

      Kristian Koželj

      Senožete, 22. maj

      Ko bo sonce mrknilo
      za robom tvojega vzpona,
      boš zavil v kakšno luknjo.
      Eno tistih starih,
      z dušo in letnim vrtom,
      na katerem strežejo vso noč.
      Prižgal boš presušeni cigarillo
      in naročil long island iced tea.
      V velikem kozarcu.
      V spomin.
      Na prastaro izkrcanje.
      Na obalo.
      Ki ti je vzela vse.
      Razen klobuka.
      Ki ti ga je že med privezom
      snel z glave veter
      in ga vrnil oceanu.
      »Mrtvi ne pojejo pesmi,«
      je imela navado reči po orgazmu.
      Tudi pišejo jih ne.
      Več

      15. julij 2016 | Poezija | Komentarji (0)

    • V teku je evropsko prvenstvo v nogometu in premikanje kazalcev na uri se, kot običajno ob velikih športnih spektaklih, nekoliko spremeni. Življenje izgubi fokus, v dnevni small talk pa se priplazi nogomet, zavoljo katerega lahko, če ga ne spremljaš vsaj z enim učem, v družbi hitro izpadeš iz pogovora. Nogomet predstavlja avtentični dogodek, ki uspe kljub svoji banalnosti  radikalno spremeniti običajni ritem življenja. A tukaj se ne bom preveč posvečal tem že dobro znanim dejstvom, pač pa se bom poskusil spopasti  s tistim, s čimer … Več

      4. julij 2016 | Esej, kolumna | Komentarji (0)

    • Dramaturgija fanatizma ali kako sem pokopaval ideale

      9. Festival Mlade rime. Ljubljana, 20.–27. 6. 2016.

      Vid Bešter


      nikogar
      ne briga poezija
      tukaj
      smo zgolj iz ekshibicije

       

      Sergej Harlamov,
      Zakaj sovražim literarne večere

       

      Mlade rime so mrtve.

        Rojstvo fanatika

      Za Mlade rime sem vedel, dosti preden sem se jih prvič udeležil. Bral sem o njihovi drugačnosti, o odpiranju prostora mladim piscem poezije, ki se ne dogaja nikjer drugje. V teh člankih sem našel marsikatero ime, ki sem ga kasneje prepoznal na naslovnici najnovejšega pesniškega prvenca. Z mojega – od Ljubljane in s tem literarne scene – odmaknjenega gledišča so Mlade rime dobivale kultni status. … Več

      30. junij 2016 | Poročilo | Komentarji (0)

    • Vloge (in) proge

      Urša Zabukovec

      Pri nas na jugu Španije mrgoli bazenov, notranjih in zunanjih. Najbolj so mi pri srcu notranji, olimpijski, ki vabijo tudi pozimi. Plavanje, plavalni tečaji za otroke in druge vodne dejavnosti tu niso nikakršen luksuz: lahko si jih privošči vsak. In večina si jih res: od mladih do starih, od moških do žensk, od bolnih do zdravih, levih, desnih – vse plava pod budnimi očesi reševalcev, strogih, resnih. Bazen je nekakšen svet v malem, kjer vse preseneča, a se vsakič znova zavemo, da je pač vse – po starem. … Več

      30. junij 2016 | Esej, kolumna | Komentarji (0)

    • Pesmi v oklepaju

      Matjaž Zorec, Troheji. Ljubljana: KUD Samosvoj, 2015.

      Vid Bešter

      Poezija, ki jo pred nas postavlja prvenec Matjaža Zorca Troheji, je poezija površine. V njej ni ničesar globokega, nobenih skritih želja, neizrečenih besed in nezapisanih transgresij. Lirski subjekt ne skriva ničesar, niti (izpolnitve) incestuozne želje niti tega, da znaten del svojega pesnikovanja opravi na straniščni školjki. Ničesar ni, kar bi morali psihoanalitiki šele odkriti. Vse je tu, kakor drek v stranišču nemškega hipohondra: pred nami, da ga prebrskamo in odkrijemo svoje najnovejše bolezensko stanje. … Več

      29. junij 2016 | Kritika, komentar | Komentarji (0)

    • Za mišjo dlako

      Ana Pepelnik, Pod vtisom. Ljubljana: LUD Šerpa, 2015. (Luda Šerpa)

      Urška Kramberger

      Kot Ana Pepelnik zapiše in našteje v uvodni zahvali, so za to knjigo in pesmi v njej krivi pesnice in pesniki, ki so, ne da bi vedeli, spremenili njene poglede na svet, pa četudi – tako kot so spremenjeni njihovi verzi – le za mišjo dlako. Postavljeni v izpovedno obliko, z zamenjano ali izpuščeno besedo, pogosto sklopljeni iz oddaljenih mest ene same ali različnih pesmi avtorja, na katerega se nanašajo. Na prvi pogled to razrešimo iz naslova. … Več

      29. junij 2016 | Kritika, komentar | Komentarji (0)

    • »naredim nebo iz plavih emajliranih ploščic.« – Naredi ga vsak izmed nas

      Ana Pepelnik, Pod vtisom. Ljubljana: LUD Šerpa, 2015. (Luda Šerpa)

      Jaka Smerkolj

      Pesniška zbirka Pod vtisom, ki je leta 2015 izšla pri Literarno-umetniškem društvu Šerpa, je že četrta knjiga poezije Ane Pepelnik. Zbirka se začenja z malo veliko zahvalami, v katerih pesnica poimensko nagovori vse, ki so namerno ali nezavedno sooblikovali njen mozaik življenja. S tem dokončno potrdi, da je v vsem, kar kdorkoli napiše, nekaj avtobiografskega, in to nadgradi s tezo, da je v vsem, kar kdorkoli prebere, nekaj avtobiografskega. Lirski subjekt se torej sprehaja skozi razdrobljene ploščice, ki tlakujejo njen vsakdan. Tisto presežno v zbirki pa je, da v posameznih trenutkih kljub vsemu pušča širino, ki bralcu omogoča, da čez pesmi razplasti svoje tlakovce, svojo mozaično samokonstrukcijo, svoje zahvale. … Več

      29. junij 2016 | Kritika, komentar | Komentarji (0)

    • Dan ljubezni

      Nataša Sedej

      Ura odbije osem. Globoko vdihnem svež jutranji zrak in pustim oknici na stežaj odprti.

      V trenutku, ko se obrnem, zaslišim vzklik in se prestrašeno ozrem. Skozi okno kot v upočasnjenem posnetku leti avion. Vidim blede obraze potnikov, prilepljene ob ovalna okenca. In vidim dekle, ki stoji na pločniku pod mojim oknom. Belo letalo zaokroži pod stropom in se začne spuščati; vsak hip bo pristalo na mojem škripajočem parketu, med skladovnicami knjig, potniki bodo izstopili in … Pogledam dekle, njen obraz je osupel, njene oči razširjene.  … Več

      29. junij 2016 | Proza | Komentarji (0)

    • Odradek in tesnoba

      Tina Vrščaj

      Odradek ne pozna tesnobe.

      Kadar sede v svojo meditacijsko sobo na tla, vzravna hrbet in prične brati knjigo, je posebej pozoren na besede, kakršna je tesnoba in kakršne so še bolečina, samota, žalost in strah. Nanje je pozoren na način, da se jih trudi že vnaprej spregledati in na daleč zaobiti. … Več

      27. junij 2016 | Proza | Komentarji (0)

    • nisem veliko nadomestil vse okoli mene se zvija
      prostor ljudje in njihove besede
      celo te sobe v katerih sem postavil nekaj podobnega
      nadzoru zunanjih vtisov

      deževje je obilno rože se same zalivajo
      vlaga je notri se sušijo obleke vendar se ne likajo
      ostajajo samo besede besede in z besedami ne morem nič
      v njihovi lasti sem brez njih ne obstajam
      samo pravim jim bodite takšne dokler čas ne izbriše tako vas kot mene … Več

      24. junij 2016 | Poezija | Komentarji (0)