Debele krave ali ta veseli meseci kulture 

Tanja Petrič

Ta zapis je nastal v opravičevanju, prelaganju obveznosti in vsesplošnem krču, ki ga povzroča pritisk konca leta, s tem pa tudi (in predvsem) konca letošnjega programskega, finančnega in izvedbenega obdobja […]

    • Obiskati katerokoli dogajanje, ki je sestavljeno iz večjega števila partikularnih dogodkov, pomeni za obiskovalca v prvi vrsti selektorsko izbiranje. Če nič drugega, so dogodki na sporedu pogosto istočasno, kar pomeni avtomatsko nujo izbire, pa tudi sicer so redki, ki imajo dovolj časa, da bi obiskali vse, kar se obiskati da. Vprašanje, ki si ga bom zastavil ob letošnjem knjižnem sejmu, je ravno izbiralni proces obiskovalca, ki mora svoje odločitve sprejeti na podlagi precej omejenih podatkov, njegova izkušnja pa je odvisna tudi od ujemanja predstave o tem, kaj bo obiskal, z realizacijo tega, kar je videl in slišal.  … Več

      2. december 2016 | Na torišču | Komentarji (0)

    • Spremljevalni program 32. Slovenskega knjižnega sejma se je poleg promocije novitet posvetil osvetlitvi aktualnih razmerij znotraj literarnega sistema. Odri so gostili vse od (uveljavljenih) avtorjev, ki so brali odlomke iz svojih sveže natisnjenih in podpisanih del, do ustvarjalcev na invalidskih vozičkih, osnovnošolskih pesnikov in pesnic, ter avtoric lezbične proze. Medtem ko je posamezna persona zamišljeno pripovedovala o svoji življenjski izkušnji in vlogi pisanja v njej, sta kult pišočega v debatni kavarni Cankarjevega doma razčlenjevala Aljoša Harlamov in Ana Schnabl. Slednja je kot publicistka, literarna kritičarka in (kot se sama predstavi z mislijo na aprilsko izdajo svojega prvenca) »pisateljica v izdelavi« spregovorila o dandanašnjem pretiranem čaščenju avtorja. … Več

      2. december 2016 | Na torišču | Komentarji (0)

    • Otrok mi je padel skozi okno.
      Nato je lezel po tleh, kakor da bi bil iz ledu.
      Prilezel je do Vinice, do Zagreba,
      baje se je ustavil nekje pri Varaždinu
      (tako je reklo nekaj očividcev).
      Potem je počasi začel lesti nazaj
      in se ustavil pod mojim blokom.
      Še isti večer sem šel na sprehod,
      kotalil se je v travi, ježi so ga ovohavali,
      jaz pa sem ga vzel in si ga zadegal pod pazduho …
      Odnesel sem ga nazaj v stanovanje in priklenil ob radiator.
      Zdaj drsi okoli njega,
      in je ob tem ves začuden. … Več

      2. december 2016 | Poezija | Komentarji (0)

    • Povzetki ali beležke?

      Aleš Berger, Povzetki. Mladinska knjiga, Ljubljana 2016. (Zbirka Nova slovenska knjiga)

      Katarina Kogej

      Objava dnevnikov slovitih piscev se – z njihovim privoljenjem ali brez – zna izkazati za sila nerodno zadevo. Da bi slednje pri sebi preprečil, je Berger svoje dnevniške zapiske zadnjih tridesetih let požgal, za objavo pa nato pripravil Povzetke. Ti v sebi združujejo pisan nabor najrazličnejših besedil: od krajših razmišljanj in anekdot o preteklosti, vsakodnevnih navadah, zapostavljenih predmetih, ljudeh do jezikovnih iger, šaljivih pesmi, vaj v slogu ter seznamov prebranih knjig, obiskanih kino predstav, prenočišč in srečanj. Berger, čigar opus dolgoletnega dela prevajalca, urednika, kritika in pisatelja je … Več

      1. december 2016 | Kritika, komentar | Komentarji (0)

    • David Nicholls: Midva

      Prevedla Nataša Müller. Mladinska knjiga, Ljubljana 2016 (Zbirka Kapučino)

      Irina Lešnik

      Roman Midva ima vse predispozicije, da nagovori kar najširši krog bralcev – preprosto začrtan zgodbeni lok, ekscentrične like, jasen in preprost slog, živ dialog … Od prve do zadnje strani ga zaznamuje lahkoten humor, ki povečini izhaja iz trka dveh svetov – analitično-logičnega in kreativno-umetniškega. Protagonista, doktorja biokemije, pogosto preglasujeta umetniško navdahnjena žena in sin, vendar se prvoosebni pripovedovalec kljub mnogim neuspehom na vse kriplje trudi svojo družino obdržati skupaj. Bralec brez težav spremlja več dogajalnih pramenov hkrati – preteklost postopno osmišlja sedanjost, ki je … Več

      1. december 2016 | Robni zapisi | Komentarji (0)

    • Sladko-slano

      Leonora Flis

      Skozi priprta polkna je videla tenko linijo sončne svetlobe. Lomili so jo veja borovca in listi figovca. V zraku je bil vonj po oleandrih in cvetočih grmičevjih, katerih imen ni poznala. Dragocen čas. Ko si tu, da se spomniš, da dihaš. Samo tako si. Pogrešaš skoraj nič in v ustih začutiš plišasto lupino breskve, ki ti jo je nekoč na morju mama prinesla na plažo. Sladkoba zrelega se pocedi po bradi. Pustiš, da steče. … Več

      30. november 2016 | Proza | Komentarji (0)

    • Facelifting domačega zaliva

      Kako sem iskala izgubljeni prostor pod soncem na domačem otoku 

      Iva Kosmos

      Ogorki v pesku

      Poletje je in jaz odraščam na jadranskem otoku. Kopamo se v našem največjem in najlepšem zalivu. Trušč in hrušč. Otroci tečejo naokoli, matere kričijo, ljudje se potikajo po prodnati plaži, sedijo na robu potke, ki pelje ob morju, stisnjeni smo kot sardine v konzervi. Nekaj korakov naprej je pravokoten socialistični hotel, betonska plošča, na katero gosti postavijo brisače, nasad borovcev in stojnica s sladoledom. Otroški spomin pravi, da je največja sreča in razburjenje, ko dobiš denar in stojiš moker od morja v vrsti za kornet, čeprav vem, da se to skoraj nikoli ne zgodi, ker sladoled jemo doma, zato se sprašujem, ali sem spomin dejansko živela ali ga le skonstruirala, poželjivo gledajoč hotelske goste. … Več

      29. november 2016 | Esej, kolumna | Komentarji (0)

    • Tesnoba – nekaj, kar se ti zgodi, ne nekaj, kar si

      Antologiji tesnobe naproti – predgovor h knjižni izdaji

      Dijana Matković

      Ideja za Antologijo tesnobe je prihajala na dva načina: postopno, potem iznenada. Več let sem čutila nujo storiti nekaj družbeno koristnega na področju, ki mi sami predstavlja enega največjih življenjskih izzivov. Po prvem spoznavanju tesnobe, ki me je doletelo ob koncu študentskih let, po tistem, ko me je tesnoba prvič pribila na parket in me hromila s svojo nenehno prisotnostjo, sem skozi pogovore s prijatelji in znanci pričela opažati, da je tesnoba spremljevalka slehernika. Vsak izmed nas ima bodisi svoje »po koži ukrojene« strahove, ki jih … Več

      25. november 2016 | Esej, kolumna | Komentarji (0)

    • Vilanela

      Silvija Žnidar

      Tu ni pesmi, vode, ne prostora za vas ptice.
      Tu kažemo zobe, ne prihajamo vam v bran.
      Ker tu živita krik in bes, tu se gonijo prasice.

      Preziramo sonce, lovimo plamen v žlice
      v temi padamo, ne štejemo več ran.
      Tu ni pesmi, vode, ne prostora za vas ptice. … Več

      25. november 2016 | Poezija | Komentarji (0)

    • Spraševanje o vlogi pisatelja – resonančno jedro, ki se širi po celotni knjigi

      Robert Simonišek, Trk prostorov. Založba Litera, Maribor 2015 (Zbirka Nova znamenja)

      Gabriela Babnik

      Kot je Robert Simonišek poudaril v enem izmed intervjujev, njegovo ustvarjanje »ne teži k pretirani konsistentnosti opusa«, saj razpon njegovih besedil sega od poezije do strokovnih besedil. Toda zbirka esejev Trk prostorov, ki Simoniškovi beri dodaja tisto, kar je končno še manjkalo – eseje –, vzpostavi toliko kot notranjo konsistenco v smislu avtorjeve poetike. Simonišek se namreč v zbirki esejev retrogradno zazira v izpostavljene probleme, obdobja in pojme, ki so mu blizu, in o katerih je menda premišljeval zadnjih petnajst let. Pri tem je vredno … Več

      24. november 2016 | Kritika, komentar | Komentarji (0)