Stalinov Trump 

Urša Zabukovec

Resničnosti ne moremo sprejemati brez interpretacije.  Aleksej Losev     Verjetno poznate tisto anekdoto, ko na sestanku v zvezi z ustanovitvijo filozofske knjižnice dialektičnega materializma podaniki poročajo Stalinu: »Josif […]

  • Literatura 307-308 

    Krogi, vzorci, teksti. Krogi, vzorci, teksti.

  •  

    Vzorci. Zvezki. Ideje

  • Literatura 305-306 

    Zadnja letošnja

  • Antologija tesnobe 

    Antologija, ki je prerasla v enciklopedijo

  •  

    Vrnite se nazaj v preteklost in spoznajte Arabca prihodnosti. Strip, ki je bil aktualen, še preden je postal prodajna uspešnica.

    • Vloge

      Dijana Matković

      Nastavki za občutje, ki je sledilo, so prišli tisti večer, ko sem si prvič nadela pustno masko. Verjetno se je začelo tako. Z mojo prvo pustno masko v življenju. Zame je pust vsak dan, sem govorila dotlej, ne potrebujem pustne maske, da bi spreminjala svojo identiteto. Leta dolgo sem nad tem ritualnim odganjanjem zime in pripadajočim šemljenjem zamahovala z roko kot kaka najstnica, ki ne ve, da sta upiranje in cinizem kvečjemu načina utrjevanja obstoječega – njegov sestavni del in zagotovilo, da se ne bo nič spremenilo, še najmanj mi sami.  … Več

      27. marec 2017 | Esej, kolumna | Komentarji (0)

    • Zakaj je poezija nujna

      Ob svetovnem dnevu poezije na Prešernovem trgu in v Pritličju

      Robert Kuret

      I

       

      Ko sem se tistega popoldneva okoli dveh pricijazil na Prešernov trg in se postavil v gručico približno 30 ljudi, zbranih okoli avtorja prve slovenske pesmi o dildih (Pesem o nesrečni Katri), da bi začel čim prej razumevati nujnost poezije, se mi je zazdelo, da s svojo preveliko vnemo proizvajam prav nasproten učinek: poezije nekako ne slišim. Hip zatem mi je potegnilo, da imajo podoben problem tudi nekateri moji bližnji. »Ampak vsaj tole ozvočenje bi lahko zrihtali,« je problem lepo povzel fant … Več

      24. marec 2017 | Na torišču | Komentarji (0)

    • nočna izmena

      Veronika Šoster

      kornelij trinajsti je bil prepričan
      da ima najdolgočasnejšo službo na svetu
      kakor že dvanajst kornelijev pred njim je vsako noč
      (tudi ob nedeljah)
      popisoval komete
      zavidal je kolegu montesanu devetemu
      ki si je zanje izmišljeval imena
      da sploh ne govorimo o primaveri osmi
      ki je vanje zapikovala raznobarvne zastavice … Več

      24. marec 2017 | Poezija | Komentarji (0)

    • Grenko priznanje

      Michel Houellebecq, Podreditev. Prevedla Mojca Medvedšek. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2016.

      Klemen Kordež

      Zadnji roman Michela Houellebecqa Podreditev je bil izdan na dan terorističnega napada na gizdalinski pariški časnik Charlie Hebdo, ki se je proslavil z upodobitvami islamskega preroka Mohameda na svojih kričečih in neokusnih naslovnicah. Tega dne pa jo je »krasil« nihče drug kot Houellebecq sam. Dva ločena dogodka, ki po naključju časovno sovpadata, nam kažeta na nerazrešeno vprašanje priseljencev muslimanske veroizpovedi v Franciji, kar je glavna tema romana, ki nam jo avtor predstavlja skozi oči univerzitetnega profesorja Françoisa. … Več

      23. marec 2017 | Kritika, komentar | Komentarji (0)

    • Andreja Peklar: Ferdo, veliki ptič

      Sodobnost International, Ljubljana 2016 (Zbirka Gugalnica)

      Veronika Šoster

      Ferdo je ptič. Pa ne čisto navaden, saj je velik, pravzaprav gromozanski, hudomušnega izraza zavzema večino naslovnice knjige za otroke Andreje Peklar, ki je izšla pri Sodobnosti. Knjiga je resna konkurentka za nagrade – na knjižnem sejmu v Ljubljani je prejela nagrado za najlepše oblikovano otroško knjigo, še bolj pa je navdušila na knjižnem sejmu v Bologni, kjer se poteguje za nagrado Silent Book Contest. Knjiga je res »tiha«, saj gre za slikanico, ki čisto brez besed razvija zgodbo ptiča Ferda, ki se počuti čisto običajnega, dokler … Več

      23. marec 2017 | Robni zapisi | Komentarji (0)

    • Med drugo svetovno vojno je Ernest Scribbler napisal tako smešen vic, da je zaradi smeha umrl. Ko je papir, na katerega je vic zapisal, prebrala njegova mama, je umrla še ona. Kasneje je umrl še policaj, ki je poskušal vic odstraniti iz hiše. Ko je za vic izvedela britanska vojska, ga je kmalu začela uporabljati kot učinkovito orožje proti nacistom. Nemci so kasneje napisali kontravic. Zadeva je šla tako daleč, da so po koncu vojne bojevanje z vici prepovedali z ženevsko konvencijo. Seveda … Več

      23. marec 2017 | Esej, kolumna | Komentarji (0)

    • V ozadju

      Maja Vidmar

      Na Tajvanu, verjetno v ribarnici,
      so posneli rumenega psa, ki hoče
      rešiti na tleh umirajoče ribe.
      V ozadju je slišati snemalcev
      presenečeni smeh. Zdi se jim
      prisrčno, da pes teka od ribe do
      ribe, se jih pri glavi dotika s smrčkom
      in z gobčkom neutrudno potiska vodo
      iz luže na nemočna ribja telesa.
      Tudi pes se zdi presenečen, ko
      komaj utegne pogledati proti kameri.
      Kako je mogoče, da on ve,
      mi pa ne? … Več

      17. marec 2017 | Poezija | Komentarji (0)

    • Dekle iz Neaplja

      Elena Ferrante, Genialna prijateljica. Prevedla Anita Jadrič. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2016.

      Barbara Leban

      Elena Ferrante je dokaz, da avtor ne potrebuje velikih tem, da je lahko dober, nasprotno; zdi se, da se v njenih romanih ne zgodi nič posebej pretresljivega. Zapuščena ženska, ki se v Dnevih zavrženosti za zaprtimi vrati doma vdaja žalosti in mozoljasta deklica, ki se v pričujočem romanu cele dneve uči in goji zavist do svoje prijateljice, bi bila lahko za osnutka za katastrofo. Ferrante je oba uspelo spremeniti v uspešnico. … Več

      16. marec 2017 | Kritika, komentar | Komentarji (0)

    • Lawrence Ferlinghetti: Prvo in zadnje vsega

      Prevedel Miha Avanzo. Mladinska knjiga, 2016 (Zbirka Nova lirika)

      Matej Krajnc

      Poleg Lalića in Arpa nas je v letu 2016, tokrat v zeleni izdaji, pričakal tako imenovani bitniški gospod. Tako bi se bržčas glasila zelo hitra in površna oznaka enega starost ameriške sodobne poezije, ki ni bil razvpit kot Ginsberg ali Bukowski in nekoliko manj kulten kot Corso, vendar je preživel divja leta ameriške poezije (možak je letnik 1919 in štetja še ni konec) in uspel nabrati čeden kupček mojstrovin, ki morda niso tako zelo »napadalne« kot tiste njegovih tedanjih sodrugov, tudi kričijo … Več

      16. marec 2017 | Robni zapisi | Komentarji (0)

    • Pesem ve več, kot vem jaz

      Pogovor s pesnico Majo Vidmar

      Maja Šučur

      Maja Vidmar je dve tretjini svojega preživetega časa verjela, da mora biti nekaj trdnega, jasnega, določenega, pokončnega, in vse to, ne da bi se sploh imela čas narediti, ampak kar iz nule. Zato je, kot pravi, ves čas imela občutek, da slepari. »Zdaj je vendarle malo drugače: poleg zmede je tudi občasni mir, da samo sem,« dodaja. Torej občasno je in piše. Po šestih dobro sprejetih pesniških zbirkah in Jenkovi nagradi (Prisotnost, 2005) je pozornost nazadnje pritegnila z Minutami prednosti, zbirko, ki je izšla v Literaturinih Prišlekih. … Več

      15. marec 2017 | Intervju | Komentarji (0)