S Tonetom Škrjancem se na čaju nisva dobila približno ob petih, kot je naslovil eno od svojih pesmi v zadnji zbirki Sladke pogačice (Prišleki), temveč nekaj za čaj nič manj primernih ur prej. Uvodoma sva razjasnila misterij čajnica – tam ga je mogoče tako pogosto srečati zato, ker mu je zdravnik pred leti prepovedal pitje kave. »Takrat je bila kriza, potem pa sem prešaltal na čaj, postopno na črnega na iraški način, torej z veliko sladkorja, potem pa sem prišel k pameti in začel piti zelenega … Več

Spet se spuščam skozi vrata od Pil, skozi
parabole poletja. Sveti Vlaho nad mojo glavo
nemo zre proti jugu. Nepremičen, vklesan v kamen.
Moral bi me varovati, kot varuje mesto.
Zadnji čolni se vračajo z Lokruma.
Pristanišče vrvi od korakov in glasov.
Lastovke ob tej uri priletijo nazaj med obzidje.
Spletajo kito iz notnega črtovja zraka. … Več

Vilenica velja za »resen« festival; je streznitev po poletnem bakhusovskem obredju vina, poezije in vročine. Da Vilenica vztraja v poziciji klasičnega literarnega festivala, »festivala literatov za literate«, v resnici ni problematično. Večja in bolj pestra je festivalska izbira, več različnih avtorskih glasov pritegne. Nekoliko bolj zagatno je morda to, da je »resnobnost« trenutno edina vileniška differentia specifica. Skoraj 30 let po padcu berlinskega zidu se Vilenica še naprej oklepa srednjeevropskih temeljev. Do neke mere to razumem: večino avtorjev starega kova … Več

1.

Ne dotikaj se mlahavih, niso ti prinesli zadovoljstva,
na dan oploditve pa bo spet histerija,

veš. res si drugačna od drugih,
še nikoli se nisem lizal po šesti zvečer,
imaš ogenj? ja, lahko bi začel tudi z uro,
vendar se mi zdiš časovno omejena,
važno je, da ti spodrsne na mojem jeziku, … Več

Začenjam tehnično. Zakaj? Ker je esej najbolj matematična med literarnimi zvrstmi? Ker je tako malo literaren, da je že kar polliteraren? Neredko se celo pripeti, da malo prestopi čez polovičko, a vseeno na neki način ohranja duha literarnosti. Verjetno bi ga lahko imenovali tudi polznanstven in opazovali iz te smeri, kako prestopa preveč na polje literarnega. In ravno ta širina eseja je v letošnjem izboru žirije za nagrado Marjana Rožanca močno prisotna. Matematični račun iz naslova nam pripoveduje zgodbo eliminacijskega postopka. Žirija je sporočila, da … Več

1 

Že na prvi pogled mi ni všeč, mogoče ker se tako samoumevno razkreči pred mano na stolu in njegove na pol strgane leviske valovijo v vse smeri. Še najbolj proti meni, česar enostavno ne morem spregledati. Mimogrede mi pokaže eno od kosmatih nog, ki me neprijetno opomni, kako nisem več tako mlada. Vsaj ne tako, da bi me to lahko ganilo, še sploh pa ne tako, da bi se odločila za tipa s strganimi kavbojkami, kot bi se zlahka zgodilo svoje dni. Končno … Več

Leta 2013 je izšel ponatis knjige A Crack-Up at the Race Riots. Leta 1998 jo je napisal Harmony Korine in povedal, da govori o rasni vojni, ki se dogaja na Floridi, kjer Judje sedijo na drevesih, črnce vodi MC Hammer, belce pa Vanilla Ice. Dodal je tudi, da gre za »veliki ameriški izberi-svojo-avanturo roman«. Če knjigo prelistamo, vidimo, da gre za zbirko (zelo) kratkih besedil, seznamov, ročno napisanih vrstic in nekaj porisanih fotografij. … Več

Med televizijskimi serijami, zlasti ameriškimi, vlada neverjetna konkurenca. Zdi se, da mejá v tem, kar si lahko privoščijo, ni več. Edina meja je denar. Gledanost. Vsebinske prepreke so padle, karte so na mizi. Dovoljeno je problematiziranje in tematiziranje vsega, norčevanje iz vsega, dovoljeno je izmišljanje česarkoli, da se bo le prodalo. Bilanca mora ostati pozitivna, vse drugo je drugotnega pomena. Nadaljevanke, ki so v zadnjem desetletju veljale za glavno zatočišče kakovostne scenaristike, se spreminjajo. Na slabše. Vse bolj se približujejo Hollywoodu. Vse bolj so napumpane. Vstopili smo torej v drugo, manj zanimivo fazo televizijske emancipacije, kjer zmaguje kvantiteta. … Več

Čakaj, čakaj. Ne izpusti sebe v breztelesnosti.
Izlij se v minljivosti. »Aleš, poglej! Vidiš?«

San Diego ni zame. Strah me je zaprtih
prostorov. Hopla! v ford fusion za volan

in že pičimo. Rock radio je izpuhtel v Celju.
Štajerska, kapo dol! Megla, megla. Vedno. … Več

Druga, dopolnjena izdaja Blatnikovega učbenika Pisanje kratke zgodbe je vsebinsko zanimivo, stvarno in mestoma precej zabavno besedilo. Po obsegu je več kot prijazno bralcu: če vam čas dopušča, ga lahko preberete tako rekoč v enem šusu.

Avtor o pisanju zgodbe res piše tako, kot obljubi v podnaslovu: od prvopisa do natisa. Osebno so me bolj kot opisovanje posameznih faz obdelovanja besedila pritegnile misli o samem pisanju (denimo na prvi pogled nezdružljivi misli oziroma napotka Johna Braina iz besedila Kako napisati roman: Pišite iz izkušnje … Več