Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
-
-
O medijski konstrukciji sveta
Evelyn Waugh, Ekskluziva. Prev. Dušanka Zabukovec. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2019
Muanis Sinanović
Evelyn Waugh je markantna osebnost britanske literature 20. stoletja. Bil je vpet v življenje visoke družbe, zvezdnik in obenem bridek kritik svoje dobe. Napisal je kopico romanov, pri čemer Ekskluzive, romana o novinarstvu, navadno ne prištevajo med njegova osrednja dela. Zato je odločitev, da je prevod te knjige objavljen v zbirki Moderni klasiki, nekoliko nenavadna.
Preberi25. januarja 2021 | Kritika, komentar
-
Med časom in pokrajinami
Aja Zamolo
vsak regrat / vsak komad / vsaka pokrajina // me najde / da prilepim pogled / na nič izbranega
Preberi22. januarja 2021 | Poezija
-
Preveč kovčkov in mraza za enega človeka
Velibor Čolić, Priročnik za izgnance. Uspešno izgnanstvo v petintridesetih korakih. Prev. Ana Barič Moder. Novo mesto, Založba Goga, 2020
Lija Gantar
Mladega jugoslovanskega pisatelja Veliborja Čolića vojna izžene v Francijo, kjer znova začne kot osamljen nihče s kovčkom in pisalnim strojem, v petintridesetih korakih pa v prepletu melanholije, ironije in črnega humorja opiše prva leta svojega vzpona z izgnanskega dna v vrhove svetovne literature.
Preberi20. januarja 2021 | Kritika, komentar
-
-
Dresden, Bergamo? Macondo!
Urša Zabukovec
Po dolgem času spet dan brez vetra. Šele zdaj res začutim moč jesenskega sonca. Vetra ne maram. A že nekaj let živimo v hriboviti puščavi vetrov. Tudi našega psa veter moti: teka sem ter tja in laja nekam v prazno. Veter ga draži, bega ga z oddaljenimi vonji in glasovi, sploh odkar se je začela sezona lova in so povsod ljudje z lovskimi psi in puškami. Ta hobi se mi je vedno zdel bizaren, aPreberi
18. januarja 2021 | Uvodnik
-
»Med sencami v Hadu globinah«
Mathias Énard, Cona. Prev. Suzana Koncut. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2019 (Zbirka Roman)
Martin Justin
Preden sem se lotil Cone, četrtega v slovenščino prevedenega romana francoskega pisatelja Mathiasa Énarda, sem bral njegov Kompas, z goncourtom nagrajen roman, ki je, prav tako v odličnem prevodu Suzane Koncut, pri Mladinski knjigi izšel leta 2017, in bil izjemno navdušen.
Preberi14. januarja 2021 | Kritika, komentar
-
Drama se ne piše, drama se dela
Intervju z Dušanom Jovanovićem, prvič objavljen v Literaturi št. 118 (april 2001)
Blaž Lukan
Vse se začne konec šestdesetih let, čeprav svojo prvo dolgo igro, Norce, napiše že na začetku tega desetletja. Vendar igra zaradi različnih »norcev« ostane neobjavljena in neuprizorjena do konca šestdesetih. Konec šestdesetih prinese nastanek gledališča Pupilije Ferkeverk, ustanovitev Eksperimentalnega gledališča Glej in nove igre: Znamke, nakar še Emilija, Igrajte tumor v glavi in onesnaženje zraka.
Preberi11. januarja 2021 | Intervju
-
Béton brut
Ines Žabkar
Ne znam živeti v dimenzijah / prostor-čas – / moje stanovanje / je poddimenzionirano.
Preberi8. januarja 2021 | Poezija
-
Zakaj bi imel glavo, če imaš žabo, slona in druge?
Piret Raud, Uho. Prev. Julija Potrč Šavli. Ljubljana: KUD Sodobnost International, 2020
Gaja Kos
Kaj se zgodi, če uho izgubi glavo? »Brez glave je uho povsem izgubilo glavo.« Logično! Protagonist avtorske slikanice estonske ustvarjalke Piret Raud je torej uho, ki nekega dne ostane samo samcato, brez glave. Ker mu je prej vedno znala dobro svetovati, zdaj izgubljeno tava naokoli. Takšen nonsensni začetek se pretoči v dokaj klasično (a vseeno zanimivo) potovanje od »postaje« do »postaje« oziroma v srečevanje z različnimi liki: z žabo, slonom, zajcem in drugimi, ob katerihPreberi
6. januarja 2021 | Trampolin
-
Kotički ust obrnjeni v nebo
Tom Veber
Dorian je lep dovolj lep zame kotički ust obrnjeni v nebo mošus v besedi lasje nebesa oblakov vejevje.
Preberi5. januarja 2021 | Poezija
-
Ujeti negibnost trenutkov, onemogočiti minevanje
Intervju s Suzano Koncut, prevajalko Dnevnika žalovanja Rolanda Barthesa
Silvija Žnidar
Roland Barthes, francoski mislec in teoretik, ki se je med drugim ukvarjal z literarno teorijo, semiotiko in strukturalizmom, je 26. oktobra 1977, dan po materini smrti, začel na manjše lističe beležiti svoje žalovanje za osebo, ki jo je imel najraje na svetu. Ta večinoma kratka intimna avtorjeva razmišljanja so pozneje izšla v knjižni obliki z naslovom Dnevnik žalovanja, letos ga je v slovenski jezik prevedla (ter mu napisala spremno besedo) Suzana Koncut.
Preberi31. decembra 2020 | Intervju
-
Blimey, Matt Kaye, v Londonu smo
Matej Krajnc, London. Ljubljana: Književno društvo Hiša poezije, 2020
Veronika Šoster
Pesnik, kantavtor, pisatelj in prevajalec Matej Krajnc se lahko pohvali z obširnim pesniškim opusom, ki nastaja od leta 1988. Pričujoča zbirka London je že njegova 52. po vrsti, a vendar se zdi, da se njegove praviloma tanjše knjižice poezije, ki izhajajo zelo redno, včasih kar izgubijo in niso vedno deležne kritiškega in bralskega pretresanja, ki bi si ga zaslužile, zato je pohvalno, da ga je letos izpostavil festival Pranger, kjer so pod drobnogled vzeli njegovo knjigo Ojstrica (2019), nato pa je Dejan Koban London izbral za izid v zbirki Sončnica, vsa nora od svetlobe.
Preberi31. decembra 2020 | Kritika, komentar
-
Trideset »znamenitnih« in dva, ki to (še) nista
Žiga X Gombač in Jaka Vukotič, Znamenitni. Ljubljana, Rokus Klett, 2020
Iztok Sitar
Modni trend didaktičnih biografskih stripov je v drugi polovici leta 2020 dosegel vrhunec, saj so skorajda drugo za drugim izšla kar tri tovrstna dela. Damijan Stepančič je orisal Baragovo misijonsko življenje med Indijanci (o čemer sem že pisal), Boštjan Gorenc pa je ob petstoti obletnici rojstva Adama Bohoriča opisal jubilanta in druge reformatorske pisce (o čemer bom še pisal) v likovni interpretaciji Jake Vukotiča (1982), ki je skupaj z Žigom X Gombačem (1976) tudi soavtor tridesetih znamenitih in imenitnih (ob katerih smo za nameček dobili še novo skovanko - znamenitni) mož in žena, ki so v različnih obdobjih tako ali drugače pisali slovensko zgodovino.
Preberi31. decembra 2020 | Kritika, komentar
-
Od muminističnega optimizma do osamljenosti, obsesij in blaznosti
Intervju s prevajalko Nado Grošelj o kratkoproznem prvencu "Poslušalka" Tove Jansson
Iva Klemenčič
Tove Jansson (1914–2001) je bila vsestranska, edinstvena in pogumna umetnica. Po rodu Švedinja in po domovini Finka, sodi med najproduktivnejše in najznamenitejše nordijske ustvarjalce. Že od malih nog je risala, slikala, pripovedovala in pisala. Po svetu je zaslovela z zgodbami o muminih, fantazijskih bitjih iz idilične doline Mumindol. Slovenske bralce je navdušila tudi s Poletno knjigo, romanom o babici in vnučki, ki skupaj preživljata poletja na otoku v Finskem zalivu. Odslej lahko v slovenskem prevoduPreberi
31. decembra 2020 | Intervju
-
Ko kapital(izem) odnese šalo
Borut Golob, Šala: kratka zgodovina smeha: 1987-2007. Maribor: Založba Litera, 2020 (Piramida)
Matej Bogataj
Borut Golob je že s prvencem odločno nakazal svoje posege v domačo prozaistiko in z romaneskno fugo za motorko s srečnim koncem Smreka bukev lipa križ, podnaslovljeno »domačijska povest«, ker se pač dogaja na podeželju, čeprav ne ravno izključno med podeželani, pokazal, da se bo bolj kot naraciji posvečal refleksivnemu drobljenju ter svoje opilke in okruške zgodb obračal proti podalpski zagovednosti.
Preberi31. decembra 2020 | Kritika, komentar
-
»In vse je samo takšno, kot je«
Ivanka Hergold, Nož in jabolko. Ljubljana: Slovenska matica, 2019 (1. izdaja: Ljubljana: Cankarjeva založba, 1980)
Ana Geršak
Predstavljam si, da med zagrizenim bralstvom slovenske književnosti ni bilo tako malo takih, ki so za roman Nož in jabolko prvič slišali šele ob njegovem ponatisu. Pa vendar bi težko rekli, da je bil roman dobro varovana »javna skrivnost«.
Preberi31. decembra 2020 | Kritika, komentar
-
Pomlad, poletje, starost, smrt in večno petje
Boris A. Novak, Lunin koledar. Novo mesto: Goga, 2020
Veronika Šoster
Z merjenjem časa je človek vsaj malo poenostavil vrveči kaos okrog sebe, s koledarji pa je čas poimenoval, ga razporedil, popredalčkal in konec koncev udomačil. Podobno je poskušal z besedo, a ta je vedno ostajala neugnana, igriva, polna možnosti in svobode, zato je pričujoči Lunin koledar, praznična pesniška pratika mojstra Borisa A. Novaka, čudovita zmes pesniške besede in sistematičnega časomerstva.
Preberi30. decembra 2020 | Kritika, komentar
-
Manj je več
Izar Lunaček, Sveto in smešno. Ljubljana: Založba ZRC in Zavod Stripolis, 2020
Katja Štesl
Zanimanje za nefikcijske stripe narašča, navdušeno bralstvo skrbi za dostojno prodajo, novinarji izpostavljajo »možnosti zapostavljenega medija« in ta resničnostna matrica dosega tudi domače ustvarjalce. Nedavno ji je podlegel Izar Lunaček s stripovsko predelavo svoje filozofske doktorske disertacije Vrnitev ciklizma in popularna kultura z naslovom Sveto in smešno.
Preberi29. decembra 2020 | Kritika, komentar
-